uporabniško ime 
geslo 
iskanje risank:

Nadgradnja SloCartoona:
jo nestrpno pričakujem!
me ne zanima

Prišlo je do napake. Počakajte trenutek in pritisnite osveži.Aktivni uporabniki
Misak in 8 gostov

Danes praznuje rojstni dan Neikius (32 let). Vse najboljše!

Število obiskov od 1.9.2002: 0
Èlanki > Video
WideScreen
Avtor: Smail 'Misak' Jušič | 21.10.2003
Tukaj se bom osredotočal predvsem na izraz WideScreen in njegov pomen v filmski industriji, pa tudi njegova težnja v domačem kinu. WideScreen je izraz za vsako sliko, ki je širša od klasičnega TV zaslona. Standardno razmerje za widescreen ni samo eno, zato je ob poplavi najrazličnejših filmov prišlo do mnogih izpeljank. Poglejmo si za začetek osnovna razmerja (širina proti višini slike), ki se pojavljajo v kinematografih, na TV-ju, DVD ploščkih ter domačih videkasetah.















1.33:1


Klasično razmerje stranic na TV zaslonu (4:3), prav tako pa je to tudi standardno razmerje zastarelih 35mm filmskih trakov - SUPER 35









1.37:1


Akademsko standardno razmerje.Večina filmov pred letom 1954 so bili narejeni ravno v tem razmerju. Slike skorajda ni treba spreminjati, da jo lahko pravilno vidimo na klasičnem TV zaslonu.
(Alica v čudežni deželi, Sneguljčica in sedem palčkov, Lepotica in Zver)







1.66:1


Razmerje, ki je našel dom predvsem v evropski filmski industriji.Tako na 4:3 kot tudi na 16:9 zaslonih se na sliki pojavijo črni robovi.


(Kokoške na begu, Asterix pri Britancih, Cesarjeva nova oblačila)








1.78:1


Razmerje znano tudi pod imenom 16:9, je standardno razmerje novejših (widescreen) TV zaslonov, kot tudi osnova za HDTV standard. Je nekakšna sredina med 1.33 in 2.35, zato to razmerje omogoča največ, kar se da dobiti oz ostalih dveh razmerij.

(Svet Igrač)








1.85:1


Razmerje, ki je zelo podobno 16:9, je bil nekakšen standard za komedije in drame. Seveda so ga uporabljali tudi za druge žanre. Sliko, za prikaz na 16:9 zaslonu, je bilo treba še malce spremeniti, a le malenkostno.


( Finding Nemo, Lion King, AntZ)








2.35:1


Razmerje, ki se je največkrat uporabljalo za akcijske in ZF filme (novejšega časa). Slika se na 4:3 zaslonu pojavi zelo majhna (in odrezana), na 16:9 zaslonu pa se ta ponakljivost odpravi, a vseeno dobimo zaradi razlike v razmerju črn rob.


(The Incredibles, Atlantis, Titan A.E.)


Kot torej vidimo, je widescreen razmerij več. Spoznali smo tudi dva najbolj standardna razmerja, ki sta našla svoje zatočišče tudi v naših domovih. Večina nas še vedno poseduje (po podatkih TV SLO okoli 93% gospodinjstev) klasične sprejemnike v razmerju 4:3 (1.33:1). Nekateri srečneži pa posedujejo novodobne sprejemnike razmerja 16:9 (1.78:1), ki omogočajo največji izkoristek slike, kljub temu da je originalna slika drugačnega razmerja. Spraviti dolčeno razmerje na 16:9 ali 4:3 TV zaslon pa botruje številnim izgubam ali pomankljivosti, ki jih gledalec (če ni gledal izvirne velikosti slike) ne opazi v celoti. Tako so nastale različne metode, ki nam pomagajo gledati ponavadi preširoke slike na našem TV zaslonu. Ustavili se bomo pri treh najpomembnejših:

To je metoda, ki nam omogoča prikaz widescreen filma na našem zaslonu v njegovem originalnem razmerju. Večina režiserjev se lahko odloči za katerikoli format (od 1.33 pa vse do 2.35). Čeprav so za predvajanja v kinih najpogostejše ravno zadnji (iz zgornjega seznama - 1.85 in 2.35), nam metoda letterbox pride še kako prav. Slika se na našem zaslonu pomanjša (da lahko pride celotna slika na zaslon), vendar na račun celotne slike dobimo (včasih zelo nadležna) črna robova zgoraj in spodaj. Ali je metoda koristna pa ve vsak posameznik.





Originalna slika (1.85:1)








LetterBox slika predvajana na 4:3 TV zaslonu (1.33:1) (ista višina slike kot pri 16:9 sprejemnikih, debelejši črn rob, zato posledično tudi manjša slika)






LetterBox slika predvajana na 16:9 sprejemniku (1.78:1)
(ista višina slike kot pri 4:3 sprejemnikih, a zaradi širine, večja slika. Črni robovi se še vedno poznajo - če je original slika v razmerju več kot 1.78:1. V primerjavi z 4:3 sprejemniki večja slika, manjši črn rob). Če bi bila originalna slika razmerja 2.35:1 bi se tudi pri 16:9 TV zaslonih pokazal kar zajetno debel črn rob - da o 4:3 zaslonih ne govorimo!






Metoda, ki nam omogoča gledanje widescreen filmov na našem zaslonu v isti višini, kot je posnet originalen film. Ker pa so widescreen razmerja od 1.85:1 dalje, na našem mlaem zaslonu (1.33:1) izgubimo veliko podatkov z leve in desne strani. V nekaterih pogledih je pričujoča tehnika zelo slaba, saj se nam ob gledanju prizorov zoži vidno polje in tako ne vidimo posnetega kadra v celoti. Dostikrat so v teh porezanih slikah pomembne informacije za pravo filmsko vzdušje. Tehnika pa ima tudi prednosti pred ostalimi, saj nam omogoča polno sliko na našem TV zaslonu (1.33:1) brez kakršnih koli robov in pomanjšanja slike. Smo pa na ta način primorani žrtvovati dober del slike (okoli 45%!!!), ki bi jo v LetterBoxu videli. Nekaj widescreen filmov pa je posneto pan&scan metodi prijazno, saj se večina akcije pokaze v osrednjem delu slike, torej tistem delu, ki ga vidimo na naših standardnih TV zaslonih.







Originalna slika (2.35:1)







Pan&Scan tehnika na standardnem (4:3) TV zaslonu





Pan&scan tehnika na 16:9 TV zaslonu




Je metoda odkodiranja slike pri kateri dobimo maksimalni izkoristek vidnega polja na WideScreen TV zaslonih. Nekateri DVDji so narejeni tako, da so filmi z LetterBox tehniko na širokih zaslonih boljši za 33%. Pa si podrobno poglejmo njegovo delovanje.




WideScreen televzije bodo torej kmalu nadomestile klasične TV zaslone.





Če gledate film v letterbox verziji na vašem širokem zaslonu, boste imeli na vsaki strani siv rob, ter jasno tudi črn rob, ki ga producira letterbox.





WideScreen televizorji pa imajo sposobnost "raztegniti" sliko za 33% horizontalno in vertikalno, ter tako povečajo sliko za 78%! To pa še ne pomeni da je slika kakovostnejša - je samo večja.



Situacija sedaj izgleda nekoliko boljše, vendar to še zdaleč ni to kar anamorfni DVDji omogočajo. Kot vidite, je črn rob zgoraj in spodaj (delno rezultat LetterBoxa delno zaradi velikosti slike) še vedno neuporabljen in se le-ta nikoli ne spreminja. Prednost anamorfnih DVD ploščkov je ravno v delnem izkoriščanju tega robu, saj imajo anamorfni DVDji 33% več prostora za shranjevanje slike tako, da zožijo sliko vertikalno za 33%. Slika se na Anamorfnem DVD ploščku shrani nekako takole:






Seveda vi, kot gledalec, si ne bi ogledali nobenega filma v takem formatu. Vendar se zadeva na širokih zaslonih samodejno razširi za 33% (tokrat horizontalno namesto vertikalno) tako, da se prilega zaslonu:






Tako je slika za 78% večja kot poprej (1.3333 x 1.3333 =1.78). Ker pa je samo 33% povečanja slike prišlo zaradi dodatnega skladiščenja podatkov o sliki na DVD-ju, zadnjih 33% samo zaradi tega, da se slika prilega zaslonu, se je tako slika izboljšala za 33%. Slika je torej vidna iz anamorfnega formata 78% večja ter 33% boljša kot na standardnem TV zaslonu.



Kaj pa če Anamorfni DVD gledate na klasičnem zaslonu? Se sploh kaj vidi na takem formatu?



Vsi DVD predvajalniki so narejeni tako, da stisnejo sliko nazaj navzdol, če gledamo klasične TV zaslone (zato si moramo v nastavitvah na našem predvajalniku izbrati pravilno razmerje zaslona! - 3:4 ali pa 16:9 - v tem prmeru torej klasični 3:4). Kako to naredijo je zopet razprava za naslednji članek, zato mi lakhko verjemete, da je slika iz anamorfnega DVD-ja vidna na 4:3 zaslonu natanko tako:







Za konec pa vam moram predstaviti še en zelo zanimiv primer, ki omogoča tudi klasičnim zaslonom (brez kakršnih koli metod kot je LetterBox ali Pan&Scan) t.i. full frame prezentacijo. Tukaj govorimo predvsem o razlikah med filmsko verzijo (ki je običajno razmerja 2.35:1 ali več) in njeno DVD/Video različico. V Pixarjevih in Disneyevih studijih so se potrudili tudi za video tržišče. Čeprav naj bi sedaj, ko je v ospredju že 3D animacija in podobna računalniška pomagala, to delo postalo pogostejše in lažje. Govorimo o ponovni kompoziciji kadrov na sliki in njeno renderiranje (!) za oba formata - tako widescreen (16:9) kot tudi full frame (klasični TV zaslon):






Že na prvi uč lahko uvidimo, da se sliki razlikujeta v sami kompoziciji. Leva slika predstavlja filmsko widescreen verzijo (ki smo jo lahko gledali v kinematografih), desna pa je različica za klasičen TV zaslon (video trg). Sliko z leve strani so namreč ponovno priredili in nato še zrenderirali, da je ustrezala formatu 4:3. Z belimi puščicami so označeni kraji, kjer je prišlo do ponovne kompozicije. Rezultat tega je vsekakor impresivna slika, ne glede v kateri verziji jo gledate. Se morda v prihodnosti nadejamo več takšnih odločitev?







Viri:

- WideScreen.org

- WideScreenMuseum




Avtor Komentar Registriraj se
Tatjana

Uporabnik

Poslano: 24.08.2005 08:09:34
Zadosti potrebnih podatkov, ki sem jih zelela enkat ob priliki poiskati na netu, pa nikoli ni casa. Bravo za idejo!

Komentar je izbrisan!
Rakunus

Uporabnik

Poslano: 25.03.2007 12:11:02
hmmm lepo bi bilo če bi dali zraven še verzijo za tiskanje.

Èe ima kdo slovenskega Alan Forda ¹t. 22, naj mi to pove, prosim.
Komentar je izbrisan!
Avtor Komentar Registriraj se

Horizontalna črta ločuje že videne komentarje od še ne videnih.


izšla

Louvre Come Back to Me!

(1962)

praznuje

John Debney
(1956)

zajeto

Carpark

plakatirano

Ooze

video

Paddington

ilustrirano
Samurai Fish




2. mednarodni festival stop-motion animacije Stoptrik (0)




© 2011 SloCartoon | Kdo smo | Pomoč | Pogoji uporabe | Oglaševanje