Prišlo je do napake. Počakajte trenutek in pritisnite osveži.Aktivni uporabniki 24 gostov
Danes praznuje rojstni dan iny (40 let). Vse najboljše!
Število obiskov od 1.9.2002: 23.015.397 |
Èlanki > Animacija
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sodelujte v boju proti vesoljskem mrčesu! |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Avtor: Uros 'uri' Setina | 21.07.2005 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ozadje snemanja filma Vesoljski bojevniki iz leta 1997.
Režiser Paul Verhoeven se je po klavrnem neuspehu erotičnega filma Slačipunce vrnil k znanstveni fantastiki. V njegovih preteklih uspešnicah, Robocop (1987) in Popolni spomin (Total Recall, 1990), smo bili deležni kar nekaj, za svoj čas pomembnih, posebnih vizualnih učinkov. S priredbo istoimenskega romana Roberta Heinleinsa Vesoljski bojevniki (Starship Troopers) je razpotegnil meje najrazličnejših posebnih učinkov in znanstvene fantastike na skorajda epsko raven. Vojaško bojevanje in masaker s tujimi bitji na oddaljenih planetih ni bilo še nikoli tako slikovito in prepričljivo odvratno.
V oddaljeni prihodnosti Zemlja bije krvavo bitko z raso ogromnih nezemeljskih žuželk o katerih se ve bore malo. Gotov je le njihov namen izkoreniniti človeško življenje... V času pred vojno zbirajo prostovoljce za vojaško služenje. Johnny Rico se vpiše v pehoto, zato da bi se prikupil svojemu dekletu, ki se je odločila postati pilotka vesoljske ladje. Med neusmiljenim urjenjem po tragični nesreči, ki se zgodi pod njegovim poveljstvom spozna, da se je priključil zaradi napačnih razlogov. Ko pa že odstopi, Zemljo napadejo žuželke in povsem uničijo njegovo domače mesto. Poln jeze in obupa se znova pridruži pehoti, ki se poda v neizprosen boj z mrčesom na oddaljenih tujih planetih.
V filmu je opaziti zgledovanje po preteklih ameriških filmih o Drugi svetovni vojni. Urjenje, ostri in vendarle očetovski poveljniki, prijateljske vezi med vojaki, kruta realnost in bližina smrti že v prvem boju. Skozi film nas spremljajo vladna informacijsko propagandna TV poročila s sarkastičnim podtonom, ki spominjajo na TV novice iz Robocopa.
Čeprav pri filmih takšnih razsežnosti sodeluje dobesedno cela armada ustvarjalcev od gradbenikov kulis, tehnikov, mehanikov, kostumografov, garderoberjev, maskerjev do strokovanjakov za klasične mehanske in najnovejše računalniške posebne učinke, risarjev in strokovnih svetovalcev za točno določena področja, največje breme sloni na režiserju in njegovi pogosto neomajni viziji. V času posebnih učinkov je to še toliko pomembnejše, saj morajo igralci pogosto igrati z navideznemi stvori, ki jih bodo dodali šele v postprodukciji. Zaradi visoke cene vsake sekunde računalniških posebnih učinkov, so morali za vsak prizor v naprej točno vedeti kaj se bo zgodilo in koliko časa bo določen prizor trajal. Pri običajnem snemanju enostavno posnamejo ure in ure filma, nato pa v montaži izberejo za končni izdelek le najboljše prizore. Zaradi velike količine posebnih učinkov so zbrali skupino izkušenih in priznanih mojstrov na tem področju. Najprej so se poleti 1994 po različnih študijah in skicah žuželk odločili za testni posnetek povsem računalniško ustvarjene (CGI) žuželke, ki razkosa vojaka. Posnetek, ki so ga ustvarjali kar šest mesecev, je režiral Verhoeven. Oskarjevec Phil Tippett, ki ima za seboj tako vidne filme kot so Jurski park, Izganjalci duhov 2, Willow ter prvotno trilogijo Vojne zvezd, je nadzoroval posebne učinke. Producenti so bili tako navdušeni, da je projekt nemudoma dobil zeleno luč. Po dolgotrajnih pripravah in iskanju primernih lokacij ter igralske ekipe, so 29. aprila 1996 pričeli s snemanjem. Pred tem filmom smo videli pošasti le v temi ali v hitrih posnetkih. Digitalna tehnologija je omogočila, da so žuželke uporabili v vsej veličini in večji meri kot smo videli dinozavre v Jurskem parku. Končna podoba je skupek različnih vrst žuželk, ki pa ne počnejo nič več kot navadne žuželke. Svoj plen udarjajo, tresejo in drobijo z močjo premo sorazmerno njihovi velikosti. Za premikanje so v veliki meri uporabljali senzorske napravo za neposredno prenašanje gibov na računalniške modele (Direct Input Device), za katero je Tippett pri ILM leta 1996 dobil oskarja za tehnične dosežke.
Za realistične vesoljske boje je poskrbelo preko 300 umetnikov pri Sony Imageworks. Zapletene CGI učinke so sestavljali s pomočjo modelov, miniaturne in pirotehnične fotografije. Podjetje Thunderstone je za to sestavilo preko 100 modelov opremljenimi z optičnimi vlakni za programirano vodenje. Odlično opravljeno delo se odraža v najbolj prikazanih vesoljskih bojih na velikem platnu. V veliki meri so dodatno delo še porazdelili med podjetja za posebne učinke kot so Industrial Light & Magic, Boss Films, VCE...
V tem filmu je za čas nastanka osupljivo število posnetkov s posebnimi učinki (skoraj 550). Tako Zmajevo srce kot Jurski park: Izgubljeni svet sta jih imela manj kot 200. Vesoljskih bojevnikov si brez računalniške tehnologije, ki je tokrat resnično dosegla osupljivo raven, preprosto ni mogoče predstavljati. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Avtor |
|
Komentar |
Registriraj se |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poslano: 23.07.2005 10:49:40
|
Meni osebno so bili posebni učinki pri dotičnem filmu glave trgajoči. Toliko o efektih. druga stvar je sam film, kot celota, ki me je razočaral na celi črti (razen VFX). Zgodba, ki je bila razdrobljena, nepovezana in marsikdaj tudi za lase privlečena, me je naravnost razočarala. Kot ljubitelju ZF mi niso efekti na prvem mestu, ampak predvsem zgodba in zapleti. Vesoljsi bojevniki so bili dobro načrtovan projekt, a kaj ko so ves trud in energijo vložili v izdelavo VFX učinkov, scenarij pa so (čeprav je bil osnovan na izredno branem romanu Roberta Heinleinsa) ) zaupali (za moje pojme napačnemu človeku) Edwardu Neumeieru. Njegov, izmed zadnjih scenarističnih kiksov je tudi Anacondas: The Hunt for the Blood Orchid. Kdor je bral dotišno knjigo z istoimenskim naslovom bo film vsekakor preklel, ker mu ne bo ponujal tiste globine, zgodbe in povezanost literarnih junakov, kot je prikazano v filmu, ki je temeljil predvsem na akciji (pa čeprav prvo uro filma, akcije ni od nikoder in bi se lahko posvetili predvsem osnovnim karakterjem in njihovi zgodbi)
Zelo všečen mi je bil tudi komentar znanega ameriškega recenzista knjig ki je izjavil: "I'm looking forward to the movie, really I am. But it won't be -- can't be -- anything like this book." Na koncu lahko rečem, da se z njim popolnoma strinjam.
O drugem delu tega filma pa tukaj ne mislim izgubljati besed, hehe.
SloCartoon.net | | |