uporabniško ime 
geslo 
iskanje risank:

Nadgradnja SloCartoona:
jo nestrpno pričakujem!
me ne zanima

Prišlo je do napake. Počakajte trenutek in pritisnite osveži.Aktivni uporabniki
5 gostov

Število obiskov od 1.9.2002: 0
Èlanki > Reporta¾e in dogodki
Animateka 2005: tekmovalni pregled
Avtor: Smail 'Misak' Jušič | 17.12.2005
Druga edicija Animateke nam je v svojem tekmovalnem programu postregla s kar 54 kratkometražnimi animiranimi filmi iz 17 držav, ki smo si jih lahko ogledali v štirih tekmovalnih dneh. Po včerajšnjem končanem zadnjem tekmovalnem sporedu, smo se odločili, da vam nekatere filme, ki so se predvajali v tem programu, malce pobližje predstavimo, predvsem tiste, ki bi lahko bili potencialni kandidati za glavno nagrado Animateke.

Sam začetek tekmovalnega programa je zaznamovala posebna projekcija animiranega filma Človek brez sence, švicarsko-kanadske produkcije. Švicarski režiser Georges Schwizgebel je idejo za film črpal neposredno iz pripovedke The Strange Story of Peter Schlemil (1814), nemškega pisatelja in raziskovalca Adelberta von Chamissa. Zgodba govori o človeku, ki svojo senco, v zameno za bogatstvo, proda hudiču. Kmalu ugotovi, da kljub vsemu bogatstvu, ki mu je na razpolago, da njegovo življenje ni takšno, kot je pričakoval, preden je sklenil pogodbo s hudičem. Odsotnost človeške sence zna biti zelo ponižujoča - kar tudi občuti na lastni koži – zato se odloči, da pobegne stran od svojega vsakdanjika, kjer se počuti utesnjeno in neprijetno. Potovanje po svetu ga na koncu privede na indonezijski otok Bali, v gledališče senčnih lutk, kjer odkrije pravi pomen in veljavo senc. Schwizgebel nas začara s svojo zgodbo, skozi katero raziskuje in eksperimentira s človeško naravo. K temu veliko pripomore tudi glasba, s katero nam gibajoče slike pričarajo občutke moža, ki sklene pogodbo s hudičem. Posebej je treba omeniti tudi animacijo, ki je narejena iz akrilnih slik, vsaka slika pa je, za razliko od ostalih animiranih filmov, zrisana povsem na novo, tako da daje filmu svojevrstni pečat. Film je na festivalih širom sveta pobral tudi številne nagrade, od katerih je potrebno omeniti zagrebški Animafest in francoski Cannes. Sama otvoritvena projekcija na Animateki pa nam je dala slutiti, da bo letos boj animiranih filmov za glavno nagrado, na višjem nivoju, kot je bil lanskoletni festival.


Prvi tekmovalni dan nam je postregel s trinajstimi animiranimi filmi, prvi predstavljeni Vem, kdo sem, avtorja Simonea Massija (slovenskim gledalcem se je predstavil že na lanskoletni prvi ediciji festivala s filmom Majhno Morje), nadaljuje tehnično tradicijo (oglje ali svinčnik kot animacijsko orodje) in provosebnim pripovedovanjem. Za Massija bi lahko rekli, da daje velik povdarek na človeško razmišljanje o preteklosti in skuša v obliki gibajočih slik predstaviti na najboljši možni način. Njegova dela, kot so In Memory, In april, Millennium in številni drugi kratkometražni filmi, potrjujejo to dejstvo.

Drugi film, Lionardo Mio, avtorice Ivane Sebastove, predstavlja na svojevrsten način resnično zgodbo o izvoru slovite da Vincijeve slike Mona Lisa, znane tudi kot La Gioconda. S pomočjo lutkovne animacije nam avtorica skuša prikazati gledališko ljubezensko igro potujočih komedijantov, ki se dodobra zaplete in na koncu nihče več ne ve, kaj je igra in kaj resničnost. Leonardo naj bi v takšnem vzdušju ustvarjal velika umetniška dela. Minimalistična animacija, s pomočjo papirnih lutk in 2D animacije ter glasbeno podlago Mareka Piačkarta, nam skuša prikazati celotno uprizoritev. Čeprav se film trudi po najboljših močeh prikazati zmedo in kaos, pa nam daje film občutek, da temu le ni tako.

Povsem drugače pa gledamo na življenje, ko si ogledamo komedijo Park, ki pripoveduje zgodbo o življenju drevesa v parku. Režiser Nicholas Mahler nam skuša s pomočjo prepletanja karakterne in situacijske komike prikazati življenje v parku, v katerem igra glavno vlogo drevo. Animacija je sama po sebi preprosta, in pripomore k temu, da je interferenca med osebami toliko bolj povdarjena, da gledalec dobi občutek situacijske oz. katakterne komičnosti. Mahler, bolj znan kot avtor stripov, se je slovenski publiki predstavil z lanskoletnim Človekom v električni odeji, šestimi animiranimi epizodami o Flaschku in njegovi mami, ki je požel velik aplavz med publiko. Mahler je tokrat znova dokazal, da se s preprosto animacijo in kratkim dialogom, da nasmejati občinstvo, ne glede na njihovo starost.

Prvi, od skupno šestih slovenskih animiranih filmov, ki se je predstavil v tekmovalnem programu, je bil Saksidin Koyaa, ki podobno kot Mahlerjev Park, gradi zgodbo na situacijski komičnosti. Glavna (in edina) oseba v filmu, Koyaa, živi odmaknjeno od urbane civilizacije, svoje kratkočasje skuša popestriti z domislicami lastne pameti. Kolja Saksida je za animacijo izbral stop-motion tehniko, ki je v zadnjem času zelo popularna med slovenskimi animatorji (naj omenimo, da v kratkem pričakujemo animirani kratkometražni film Dvorišče, produkcije Strup narejen prav tako v stop-motion tehniki). Dvominutni skeči oz. »gegi«, v katerih se znajde Koyaa, znajo biti zanimivi, nekaterim pa žal manjka izvirnost in improvizacija, na katerih naj bi slonela zgodba.

Romantična komedija Jam Session prikazuje Thereso in Viktorja, zdolgočasen par srednjih let, ki živita v stanovanju nad jazz klubom. Avorica Izabela Plucinska nam na izviren način želi pokazati, da lahko majhne spremembe popolnoma spremenijo tok življenja dveh zdolgočasenih ljudi. Glasbena podlaga za film pripada glasbeni skupini "Raz Dwa Trzy", ki črpa svojo glasbo iz rocka, jazza in folka. Ravno ta mešanica glasbe, pa nam življenje Therese in Viktorja predstavi bolj podrobno, saj zaradi bučne glasbe iz kluba, par ne more zaspati. Film je bil predstavljen na berlinskem festivalu, kjer se je potegoval za zlatega leva, a na koncu prejel srebrnega leva v kategoriji za najboljši kratkometražni film.

Radovednež, albanskega avtorja Illirja Kase, postavi gledalce pred dilemo; je možno čas zaustaviti, ali pa je to le zgolj nedosegljiva človeška želja? Prispodoba, za katero uporabi radovednega črva, ki se pojavi sredi šahovskega polja, z namenom da bi zaustavil šahovsko uro in tako partijo šaha zaustavil, nam daje upanje, da je čas možno ustaviti, a le če si dovolj iznajdliv, pogumen in odločen. Preprosta animacija, ki se osredotoča na ta problem, je ključna za prikazovanje te želje. Šahovske figure so velike, močne in mogočne, črv pa je majhen in nebogljen. Samo prispodobo si lahko razlagamo tudi na sledeči način; črv predstavlja smrtnika in njegovo neizpolnjeno željo, šahovske figure pa Boga oz. stvarnika. Vsekakor je Kasov film eden izmed tistih, ki si zaslužijo priti v ožji izbor za glavno nagrado Animateke.

Nominacija za najboljši evropski kratkometražni film pa je upravičena za naslednji animirani film – Zmenek. Avtor Ferenc Cakó, ki je nabiral svoje izkušnje kot animator pri Pannonia Film Studiu, se nam je na Animateki predstavil s svojim filmom Zmenek. Zgodba govori o junaku, ki se pripravlja na svoj sanjski zmenek. Da bi se kar najbolje izkazal, se naš junak pred zmenkom loti osebne higijene. Brez zapletov, pri teh sicer vsakdanjih opravilih, ne gre. Tudi tukaj nam avtor ponuja obilo situacijske komedije, ki pa na trenutke presega meje, ki so za to zvrst značilne. Avtor se nagiba k sami preprostosti in vsakdanjiku ter skuša z določenimi naključnimi reakcijami našega junaka filmu dodati svojo veljavo.

Drugi slovenski film, ki je bil predstavljen domači publiki, Biba Malčka, je nastal pod taktirko produkcijske skupine Qollective in je namenjen predšolskim otrokom. Bogata 3-D animacija, polna živih barv, nam v tej uvodni epizodi (od skupno 26 epizod) predstavi Bibe - Lil'Bib, Lizzy, Bebon in Mimi. V tekmovalnem programu smo spremljali angleško sinhronizacijo, medtem ko je bila Slonova projekcija (namenjena mlajšim otrokom) sinhronizirana v slovenščino. Kot sem že omenil, je serija namenjena otrokom, zato kakšne zapletene in poglobljene zgodbe ni bilo pričakovati. Vsaka posamezna epizoda se osredotoča na točno določen problem, iz katerega se naše male Bibe naučijo pomemben življenjski nauk. Zaradi nezahtevne ciljne publike, ki jo sestavlja predšolska mladina, je serija široko odprta. Ali bo serija uspešna, pa je povsem odvisno od otrok.

Naslednji animirani film, Pricensa na zidu, avtorice Ive Čirič (Srbija in Črna Gora) je na Animateki zagotovo pustila dober vtis. Preprosta zgodba, skupaj s kančkom čarovnije, pričara gledalcem zanimivo in zabavno zgodbo o princesi, ki oživi. Igra luči in svetlobe naredita vse potrebno, da se v sobi, kjer je bila včasih na steni narisana princesa, začnejo dogajati čudne stvari. Film je na Balkananimi (beograjski mednarodni festival animiranega filma) prejel trofejo za najboljši kratkometražni film.

Tudi madžarski animirani film Maestro, je na Animateki navdušil. 5 minutna animacija gledalcu ponudi točno to, kar gledalec od vsakega kratkometražnega filma pričakuje; inovativnost, kreativnost, homornost, predvsem pa preprostost. Sam film bo letos nedvomno zaznamoval madžarsko animacijsko produkcijo.


Metamorf, animirani »učbenik« za rejce, kot bi ga lahko poimenovali, prikazuje življenjski krog metamorfa, precej nenavadnega in spreminjajočega se bitja. Rastko Čirič, avtor tega nenavadnega animiranega filma, je v film vložil veliko energije in domišljije. Čeprav ne gre za tipičen animirani film, z zgodbo, ki je odvisna od zapletov, se avtor poslužuje čisto drugačenega pristopa za pripovedovanje zgodbe – s pomočjo dajanja navodil. Le-ta so v filmu predstavljena skrajno resno in načrtovano. In ravno ta način se skupaj z avtorjevo domišljijo stopnjuje v takšni meri, da z vsakim nadaljnim navodilom nestrpno pričakujemo, kaj bi se lahko iz Metamorfa razvilo. Ideja, ki jo preprosto ne bomo mogli nikoli ponoviti.

Oskarjev nominiranec Tomek Baginski, ki se je slocartoonovcem predstavil že z intervjujem, je avtor še zadnjega filma, katerega vam tu predstavljamo v sklopu našega izbora. Letos je Baginski dokončal film Padla Umetnost, s katerim se tudi predstavlja na Animateki. 3-D animacija, ki ji trenutno ni para, zgodba, ki skriva v svoji sicer preprosti zasnovi številna kompleksna vprašanja o pomenu človeškega življenja in njegovih vrednot, ter sam režiser Tomek Baginski - so sestavine, katere rezultat je eden najboljših kratometražnih filmov letošnjega leta.


Kateri od 54 filmov, ki se potegujejo za glavno nagrado, bo zmagal, bo znano že danes zvečer. Seveda je treba še posebej opozoriti, da je zgornji seznam filmov zgolj informativne narave, saj je narejen po mojem osebnem izboru. Kako se bo žirija odločila, pa je njihova osebna stvar. Bi pa želel, da tudi ostali, ki ste se udeležili tekmovalnih programov, poveste svoje možne kandidate in napišete tudi razlog, zakaj vam je bil film všeč.


Avtor Komentar Registriraj se
Misak

Admin

Poslano: 18.12.2005 00:49:26
Če bi moral izbrati 5 najboljših, bi bili v naslednjem vrstnem redu:

1. Padla Umetnost/Fallen Art
2. Maestro
3. Radovednež/Biramel
4. Jam Session
5. Metamorf


SloCartoon.net
Komentar je izbrisan!
uri

Admin

Poslano: 19.12.2005 09:29:23
Informatino in obsezno. Res skoda, da nisem imel prilke se udelezit projekcij.

. Uri .
Komentar je izbrisan!
Misak

Admin

Poslano: 20.12.2005 09:09:07
Danes je v financah na voljo tudi članek, ki govori o sami animateki. Na Slocartoonu bo v drugačni obliki predstavljeno obiskovalcem tekom tega dne.

SloCartoon.net
Komentar je izbrisan!
Avtor Komentar Registriraj se

Horizontalna črta ločuje že videne komentarje od še ne videnih.


izšla

High Diving Hare

(1949)

praznuje

Laura Lenghi
(1968)

zajeto

Beastly Blonde, The

plakatirano

Nowhere Line: Voices from Manus Island

video

Paddington

ilustrirano
Samurai Fish




2. mednarodni festival stop-motion animacije Stoptrik (0)




© 2011 SloCartoon | Kdo smo | Pomoč | Pogoji uporabe | Oglaševanje