uporabniško ime 
geslo 
iskanje risank:

Nadgradnja SloCartoona:
jo nestrpno pričakujem!
me ne zanima

Prišlo je do napake. Počakajte trenutek in pritisnite osveži.Aktivni uporabniki
4 gostje

Število obiskov od 1.9.2002: 0
Èlanki > Animacija
Evolucija najmočnejšega človeka v vesolju
Avtor: Shang Tsung | 26.01.2004
HE-MAN KOT PLASTČNA FIGURA, PROTAGONIST ANIMIRANIH SERIJ, JUNAK STRIPOV TER ZAŠČITNIK VELIH PLATEN IN SEVEDA - NAJMOČNEJŠI ČLOVEK V VESOLJU

Mattel, eden, če ne kar največji proizvajalec igrač na svetu, obstaja že od leta 1945 in prav njihova odločitev, da bodo v začetku osemdesetih let v svojo verigo igrač vključili tudi novo super herojsko kolekcijo naslovljeno Masters of the Universe, botruje temu članku ter seveda splošnemu svetovnemu fenomenu, ki sliši na ime He-Man.

Superherojev je na tem svetu, vsaj po prikazanem iz stripov, risank ter knjig ter tudi video iger, toliko, da bi bilo varno vsako mesto na svetu. Seveda je poudarek na "bi bilo", saj tolikemu številu junakov ob strani stoji prav toliko število negativcev, ki sejejo zgago po velikih svetovnih mestih in se poslužujejo vseh mogočih načinov, da bi si priborili slavo in oblast nad nekim območjem, nekateri pa seveda poskušajo zavzeti kar cel svet. Najbolj pestro je seveda v New Yorku, kjer prebiva velika večina znamenitežev: ninja Želve, Spider-Man, vsi Možje X in ostali bolj ali manj znani varuhi in delilci pravice, ki posežejo v dogajanje, ko tudi mestna oblast izgubi nadzor nad povečanim kriminalom. Prav zato se pojavlja vprašanje, zakaj se je Mattel odločil za tako potezo in na trg poslal še eno verigo igrač, ki svoje korenine in smisel išče prav v teh superjunaških dejanjih. Odgovor bi se verjetno glasil: zato, ker svet potrebuje heroje in herojev ni nikoli preveč. Nekoč so se za heroje šteli vitezi na belih konjih, ki so reševali princese in molzli slavo in spoštovanje celotnega kraljestva. Vitezi so skozi čas izgubili na zanimivosti in roka evolucije jih je spremenila ter pripravila za vstop na sodoben trg. Kdo bi rad gledal viteza na konju, ko pa lahko pričakujemo pomoč od zgoraj v obliki Superman in Batmana, ali našem primeru v obliki mišičastega barbara podoben možu s čarobnim mečem v roki in s strašnim bojnim tigrom ob sebi. Nihče. Problem je le, da ta mogočnež ne domuje na planetu Zemlja. No, pojdimo po vrsti.

Mattel je seveda ciljal na mlajšo in fantovsko populacijo, ki se v svojem otroštvu ne more upreti še eni superjunaški ponudbi, le dovolj zanimiva mora biti. Ko so se prepričali, da je ponudba dovolj zanimiva ter do neke mere originalna, so že začeli razmišljati o propagandi ter o načinu, kako projekt čimbolj nazorno ter zanimivo prikazati ciljni publiki. Igrače so bile že nekaj časa na trgu in so se prodajale dobro, vendar kaj, ko kupci praktično niso vedeli nič o ozadju likov, o njihovih sposobnostih, ter kar je najpomembnejše – niso si znali predstavljati kakšen karakter imajo njihovi na novo pridobljeni heroji. Otroška domišljija je sicer zelo raznolika ter v iskanju idej praktično neusahljiv vir, a neko podlago je vseeno treba imeti. In kaj je lahko boljšega kot risana serija, ki na najbolj nazoren način prikaže navade ter dejanja likov, hkrati pa življensko okolje, kamor je vse dogajanje postavljeno?
Slika

Mattel se je tako odločil, da bo nalogo zaupal človeku, s pomočjo katerega je že prej prišel do kratkih animiranih reklam, le da je tokrat hotel in nameraval promocijo popeljati še stopničko višje, s čimer bi povečal prodajo že tako uspešne verige. Lou Scheimer in Filmation – to je ime osebe ter podjetja, ki je iz He-Mana naredil svetovni fenomen, od katerega je minilo že preko dvajset let, a je duh uspeha še vedno čutiti na vsakem koraku, še posebej pa med nami, malce starejšimi ljubitelji risank, ki smo ob koncu osemdesetih ter na začetku devetdesetih, vsako nedeljo z nestrpnostjo pričakovali Živ-Žav ter nove dogodivščine najmočnejšega človeka v vesolju. A najprej smo seveda zagledali logo, na katerem je pisalo Filmation. Ja, to so bili časi.

Kakorkoli že, Mattel je financiral sredstva, za nastanek 65 delov animirane serije, s katerimi bi pritegnil širše občinstvo ter predstavil svojo verigo igrač čim večjemu številu ljudi in hkrati prikazal tako potrebno ozadje, življensko okolje ter karakterje likov, ki so kot plastične figurice izžarevale malo osebnosti ter karizme. To je hotel narediti s pomočjo preprostih dvajsetminutnih epizod in nikakor ni hotel celotne zadeve spraviti na kak višji nivo. Za Mattel je bila risanka le promocija, način, kako prodati več igrač ter še bolj nabasati že tako polno blagajno. Na njihovo že tako veliko srečo srečo pa se je vsa zadeva vratolomno zavrtela in se spustila po toboganu nepredvidljivih uspehov. Nihče ne dvomi, da je vsaka poteza, ki jo je naredil Mattel strogo načrtovana in nič ni bilo prepuščenega naključju. Za celim projektom je stala ogroma vrsta artistov, analitikov ter tvorcev uspeha iz vseh mogočih vetrov. A zgodila se je stvar, ki je še tako sposobni analitiki niso mogli predvidevati, saj se je nahajala v vrsti izdelovalcev njihovega marketinško-propagandnega izdelka, ki je bil odet v plašč dvajsetminutne epizode. Stvar je bila v temu, da so se vsi avtorji risanke poskušali uveljaviti prav skozi projekt katerega so financirali kravatarji iz Mattela in zadevo so vzeli smrtno resno ter v vseh 65 epizod so vnesli tisto posebno življenje in energijo, ki je ne bi zmogli, če ne bi v delu uživali in hkrati verjeli v uspeh, ki bi njihova imena ponesel v svet ustvarjalcev animiranih serij. Filmation je že od nekdaj veljal za podjetje, ki je bil idealen za iskanje priložnosti ter za izražanje posameznikovih sposobnosti in iz njihovih vrst je v svet animacije prodrlo kar nekaj ljudi, ki so si ta uspeh priborili prav z delom na He-Manu. Med najbolj znanimi sodijo prav gotovo Larrry DiTillio, Paul Dini, Bob Forward, J. Michael Straczynski. Prav ta življenjskost ter prepričljivost serije pa je bila še kako potrebna, saj so imeli avtorji na voljo omejeno animacijo in iz tega vidika je zadeva danes videti zastarela ter na momente kar moteča. Prav to hibo so avtorji odpravili z dobrim podajanjem zgodbe, izvrstno režijo ter prepričljivostjo, ki je He-Mana in Gospodarje Vesolja izstrelila naravnost v sam vrh animiranih serij in je podirala vse rekorde v gledanosti, vse od leta 1983, ko je bila prvič predvajana ter vse do leta 1985, ko je njena zvezda zašla.

In za kaj se je pri Masters of the Universe (MOTU) sploh šlo? Preden se spustim v podrobnosti, naj omenim, da je He-Man eden izmed mlajše generacije superjunakov, saj so pred njim na Zemlji že razgrajali Možje X, Fantastic Four, Daredevil, Spider Man, Batman, Hulk, če naštejem le nekatere, in prav zato je bil za prodor, predvsem pa za uspeh na trgu, potreben poseben recept. Vendar vsa stvar ni temeljila na popolnoma svežih temeljih, saj so se je Mattel odločil, da postavi svoje junake v svet, ki je mešanica že prej obstoječih (stvar v veliko primerih spomninja na Conana) in z dokaj veliko podobnostjo našemu, le da so dodani nekateri elementi, ki ne morejo pustiti hladnega tako navdušenca nad fantazijo, kot tudi tiste nad tehniko in tehničnimi izumi. Zgodba se odvija na Eterniji, na planetu nekje v vesolju, ki na prvi pogled spominja na mešanico planeta Zemlje v vseh mogočih obdobjih njenega obstajanja. Nekateri predeli planeta spominjajo na prazgodovinsko različico, nekateri so pobrani iz srednjega veka, a nad vsem skupaj kraljujejo tako magične sile, kakor je tudi prisoten tehnološki napredek na najvišji ravni.
Slika

Vloga protagonista pripada He-Manu, ki pa, podobno kot Superman, skriva dvojno identiteto. Junak je v primarni obliki princ Eternosa, velikega Eternijskega glavnega mesta in je sin kralja Randorja in kraljice Marleene. Velika skrb mu je položena na pleča, saj mora v svoji drugi obliki braniti grad Grayskull, ki je središče neizmerne moči ter kot tako poželenje Eternijskega dežurnega negativca Skeletorja in njegove mračne armije. Princ Adam ni kot Superman, ki vedno poseduje svojo moč, temveč jo mora pridobiti in to za nameček vsega še iz najglobjih ter temačnih predelov gradu Grayskull. To stori s pomočjo magičnega meča, ki ga dvigne visoko nad sabo ter z vzklikom: "By The Power of Grayskul ! I Have the Power!" samega sebe transformira v zaščitnika gradu in Eternije na splošno, hkrati pa še v najmočnejšega človeka v vesolju. S tem, da je v MOTU svetu vesolje mišljeno le kot Eternija ter okoliške lune (npr. Fantos) in ne celotno vesolje. Svojega ljubljenčka, velikega in bojazljivega tigra Cringerja spremeni v močnega ter neustrašnega bojnega tigra (Battle Cat). Skrivnost dvojne identitete deli samo z Duncanom (Man at Arms), Eternijskim izumiteljem ter izkušenim vojakom, Orkom, ki je dvorni čarovnik iz druge dimenzije ter z Maginjo, zaščitnico Grayskull-a, ki mu je tudi posredovala meč moči, v prepričanju, da bo z močjo, ki mu je dana, pravično ter modro branil Eternijo, ki ji poleg Skeletorja grozijo še druge nevarnosti, od zlobnih čarovnikov, do gromozanskih pošasti ter ostalih ljudstev. Več o zgodbi na splošno v opisu posameznih serij, saj je namen tega članka predstaviti razvoj in (ne)uspešnost He-Mana, kot predmet dobička funkcionarjev Mattela.

Zgodba He-Mana po svoje ni nič pretresljivega, saj se naš junak ogromnih mišic na Eterniji spopada z enakimi težavami, kot njegovi kolegi na Zemlji, to se pravi, da brani svoje območje pred zlobnimi nameni dežurnih negativcev. In prav to je čar superjunakov, saj se ubadajo s popolnoma istimi težavami, kot mi navadni smrtniki, le da to počnejo v stilu; s pomočjo magičnih sposobnosti, katerim družbo delajo še gromozanske mišice ter neprekosljiva odločnost. Superjunaki so pravzaprav tisto, kar si želimo biti mi sami, to se pravi bitja, ki bi se z odločnostjo in neustrašnostjo spopadali s težavami vsakdanjega življenja.

Mattel je uspel, in po izteku izredno uspešne sezone je naročil še drugo, ki je prav tako štela 65 delov. Veliko podporo pri kupcih je Mattel izkoristil kot priložnost, da je izdal nove figure z raznimi dodatki, upeljeval nove like ter začel izdelovati še vozila ter play-sete, kot sta bila grad Grayskull ter Snake Mountain (tam kjer prebiva Skeletor). Kljub ogromni navdušenosti, sijajni podpori, že kar fanatična gledanost serije, pa je tudi ta kokoš, ki je nesla na prvi pogled velika in neskončna zlata jajca, počasi začela bledeti in dominantno podjetje je ugotovilo, da gre z verigo počasi h koncu. Z raznimi zbirateljskimi akcijami so poskusili še iztržiti, kar se je pač dalo in nato so leta 1985 prekinili iz izdelavo igrač, serija se je sicer še predvajala, a novih delov ni bilo več v izdelavi in kmalu se je tudi animirana pravljica z zadnjim, ne preveč navdušujočim delom, Cold Zone imenovanim, iztekla. Ob tako masovni produkciji (65 delov na sezono) je bilo seveda pričakovati manjši padec v kvaliteti same risanke in ta je bila na koncu res že popolnoma izžeta. Vse, kar je sestavljalo svet MOTU, je izginilo. A le na videz. Mattel, ki svojega zlatega vodnjaka ni nameraval kar tako zapustiti, se je odločil, da bo MOTU sago še malce razširil in jo poskusil prodati pod drugim imenom in z le rahlo spremenjenim konceptom. Rodila se je He-Manova sestra, ki je zaradi določenih dogodkov iz preteklosti živela v drugi dimenziji, Etheria imenovani. A prej gremo še malce nazaj v preteklost…

Mattel je, kot dobro organizirano podjetje vedel, da gre z MOTU verigo počasi h koncu, zato je še pred iztekom animiranih serij (približno na polovici) ponovno stopil v kontakt z glavnimi možmi iz Filmationa ter naročil 65 epizod, katere so avtorji začeli ustvarjati pod imenom She-Ra: Princess of Power. Tokrat je imel Mattel širšo oz. malce drugačno strategijo. Ker mišičastih figur (ki so oboroženi z bojnimi sekirami, ščiti ter meči) in ki se prevažajo v oklepnih vozilih ter letečih zmajih ne moreš prodajati vsem po vrsti, saj so namenjeni fantovskemu (moškemu) občinstvu, so s She-Ro ciljali na dekliško (žensko) populacijo. Tokrat so v vlogo protagonistke postavili Adoro, ki se s pomočjo meča moči, ki se razlikuje od He-Manovega le po dragulju, ki je nameščen nad ročajem, spremeni v She-Ro, ki tako jaše velikega belega letečega konja in se bori proti zlobnim silam Hordaka. Hordak, ki je sicer izšel v kolekciji igrač še pod MOTU znamko, zaradi takratnega upadanja zanimanja nad to verigo nikoli ni nastopil v tistih 130. epizodah (klasičnih MOTU epizodah), je kar naenkrat postal glavni negativec dimenzije Etherie in glavni nasprotnik She-Re. S tem je prišlo do manjšega nesporazuma, saj so zvesti zbiratelji bili nemalo zmedeni, ko se je figura, ki je sicer izšla v MOTU zbirki kar naenkrat znašla v sorodni, a za ženski trg prilagojeni različici. Kakorkoli že, Hordak in Evil Horde so postali glavni Princess of Power (POP) negativci in kmalu nihče ni imel nič proti, saj so od Skeletorja utrujeni gledalci potrebovali nekaj svežega in prav to je postal Hordak.
Slika

Filmation je imel tokrat na razpolago malce večjo svobodo pri animiranju, tako da je POP na prvi pogled mnogo bolj dinamičen kot MOTU. Mattel pa se je zavedal, da z le rahlo spremenjenim konceptom ne bo uspel spodbuditi zanimanja tako pri kupcih igrač, kot pri gledalcih, zato je potreboval nekaj, kar bi spodbudilo ciljno publiko h gledanju. Tisto nekaj je našel, ironično, prav v zahajajoči zvezdi – He-Manu. Ker je She-Ro predstavil kot sestro He-Mana, se je odločil, da bo prvih pet delov POP serije (Into Etheria, Beast Island, She-Ra Unchained, Reunions ter Battle for Bright Moon) povezal v uro in pol dolg animiran film z naslovom Secret of the Sword. To je bila prava odločitev, saj je SOTS uspel in tako prepričal kupce in gledalce v to, kar si je Mattel želel – da je nova veriga vredna pozornosti. A pozornosti je bila vredna le na krajši rok…

Na splošno gledano je POP ena izmed najboljših stvaritev Filmationa, a želenega uspeha pri kupcih igrač ni bilo. Nič čudnega. Sam sem mnenja, da je pojav She-Re uničil celo MOTU sago in kljub temu, da je Secret of the Sword zelo zadovoljiva alternativa za klasičnega MOTU fana, vendarle POP ni to, kar nam je bilo treba dobiti. A industrija se ne ozira na želje, temveč hoče zadovoljiti svojega s-kovanci-prehranjujočega-se-prašička in POP je bil prav to. Celotna veriga in strategija podjetja ni bila nič drugega kot dodatni izžemalni stroj, že tako izžete MOTU verige/serije in kljub temu, da je Mattel trdil nasprotno, so kupci kmalu ugotovili, da kupujejo le zelo slabo kopijo Masterjev. Ko je gledanost padla, so v naslednji del ponovno vtaknili He-Mana kot gosta epizode, kakor da bo pojav njega uspel zvišati gledanost, a iz tega ni bilo nič. 93 delov je bilo narejenih, zanimanje za verigo igrač je strmo padalo in zdelo se je, da je "He-Man-wanna-be" herojstvo počasi, a zanesljivo izšlo iz mode. Stari oboževalci so se ga spominjali kot večno klasiko, a trg je z željo, zadovoljiti publiko, posegal k novim konceptom in pojavljati so se začeli novi in popolnoma drugačni superjunaki. He-Manu ni pomagalo niti to, da je najmočnejši človek v vesolju, She-Ra pa se ni mogla sklicevati na to, da je njegova sestra – trg je trg in s svojo močjo ter spremenljivostjo in obračanju po vetru melje vse pred sabo in to, kar je bilo še včeraj popularno je sedaj primerno le še za obujanje sladkih spominov. Kljub temu, so se risanke gledale še vedno povsod po svetu, le tiste najhujše manije ni bilo več čutiti. Konec koncev je manija v naši rajni Jugoslaviji prišla do vrelišča prav na koncu osemdesetih oz. na začetku devetdesetih.

Železo kuj dokler je vroče, pravi star pregovor in čeprav se je železo, ki ga je oblikoval Mattel v zadnjih letih začelo postopno ohlajati, je za trenutek zažarelo ponovno leta 1989, ko je na trg prišla nova veriga igrač. Veliko podjetje se je odločilo za še en re-make He-Mana, le da so ga po svoji predstavi pripravili in spremenili za konec osemdesetih oz. za nov drugačen in spremenjen trg. Novo linijo so poimenovali zelo enostavno – He-Man in popolnoma spremenili ozadje in vse ostalo, kar je spremljalo staro kolekcijo ter risanke. Njihovega preizkušenega junaka so odmaknili od barbarskih korenin in ga postavili v svet tehnologije, znanosti ali na kratko – v prihodnost. Ta odločitev pravzaprav ni bila nič nepričakovanega, saj je bil tehnološki napredek ena izmed značilnosti sveta, ki je predstavljal MOTU junake, še posebej seveda v risankah. Mattel pa se je tudi glede propagande odločil za preizkušen recept, ki mu je prinesel ogromno goldinarjev v preteklosti in se je tudi tokrat odločil financirati 65 epizod animirane serije. Filmation, podjetje, ki je tako čudovito prikazalo svet He-Mana ter She-Re je isto leto kot se je pojavil nov koncept, zaprlo svoja vrata, zato je bila naloga zaupana drugim ustvarjalcem, ki so delali po imenom Jetlag Productions. Tokrat animacija ni bila omejena na določeno število sličic in izdelek je bil iz tega vidika gledano, v veliko primerih kar zelo impresiven in svetlobna leta pred originalom. Tudi zgodba in razvoj likov je bil na nivoju in nova vizija bi morala iz neobremenjenega stališča zaživeti, predvsem po zaslugi pisca zgodb Jacka Oleskerja. Postavi se vprašanje, zakaj novi He-Man ni uspel in je postal eden izmed temnih trenutkov sicer navdušujoče MOTU zgodovine?

He-Mana je občinstvo spoznalo kot mišičastega junaka z jeklenim mečem ter tigrom ob strani in skozi 130 delov originalne serije ter 93 epizod POP so spoznali svet, ki jim je prirasel k srcu in to je eden izmed razlogov za neuspeh. V novi verziji je bil po postavi He-Man mnogo manj "nabildan", oblečen je bil v dolge modre hlače in v rokah je držal svetlobni meč, kar nekako ni tisto, kar bi ljubitelji originala želeli. Poleg tega se poleg Skeletorja ni pojavil nobeden izmed klasičnih likov kakršni so bili Duncan, Teela, Beast-Man, Stratos in ostali, temveč so njihovo mesto zasedli Optikk, Slush-Head, Tartarus ter Tuskador. Tu tiči tudi eden izmed razlogov za neuspeh. Drugi razlog pa je, da je bilo leto 1989 neprimeren čas za re-make, saj je od originalne kolekcije/serije minilo komaj šest let in svet še ni bil pripravljen, da se ponovno poistoveti s He-Manom, še posebej, ker je popolnoma spremenil imidž.

Igrače so bile sicer dokaj kvalitetne in mnogo bolj gibčne kot originalne verzije, saj so bile pregibne v sklepih in tako mnogo bolj primerne za igranje, a vseeno niso izžarevale tiste energije in karizme kot original. Tudi svet prihodnosti nekako ni bil pravšnji in He-Man se v njem ni znašel najbolje. Daleč od tega, da bi nova kolekcija kakršnekoli rekorde v prodaji, kakor original, ki je do leta 1985 prislužil kar 400 miljonov dolarjev, kar je bilo dovolj, da je iz prestola vrgel celo velikana med igračami – Barbiko. Tudi risanka, The New Adventures of He-Man, je trajala le eno sezono in z zadnjim delom z naslovom "Final Invasion" je bilo konec animiranih prigod našega spremenjenega junaka. In ne samo za kratek čas. He-Mana je svet pozabil in edino stari ljubitelji originala smo se z nostalgijo spominjali krasnih in nepozabnih trenutkov, ko smo očarani zrli v ekran ter spremljali odlične v Slovenščino sinhronizirane junaške prigode Gospodarjev Vesolja.

Minila so leta, stari fani smo nekoliko odrasli in upanje, da bi še kdaj ugledali spodoben re-make je bil enak ničli. Vendar nekako smo pozabili, da bo leta 2002 He-Man praznoval dvajseto obletnico obstoja. Trinajst let ga ni bilo na spregled in Mattel je imel v načrtu nekaj velikega in osredotočil se je na ponoven uspeh. Trg je bil leta 2002 preplavljen z raznimi re-make-i starih junakov, ki so se vračali, si utirali pot na filmska platna ter se pojavljali v stripih. Vodilni možje pri Mattelu so ugotovili, da je nastopil čas, da najmočnejšega človeka v vesolju ponovno postavijo tja kamor spada – na sam vrh. In to jim je, sedaj že lahko rečemo, uspelo bolje, kot bi si lahko v najlepših sanjah le želeli.
He-Man and the Masters of the Universe 2002, kot se kolekcija in veriga igrač imenuje, je junake iz originalne serije ponovno vrnila tja, kakor spadajo – na Eternijo. Svojega neuspešnega potovanja v sci-fi vode niso ponovili in He-Man je ponovno zaživel v okolju, primernemu za junaka njegovega kova – v tehnološko naprednemu svetu, kjer pa je prostor tako za magijo in vse ostale oblike čaranja. He-Man se je vrnil v svoje fantasy korenine. Mattel se je spomnil, kaj je njihovo verigo igrač izstrelilo med zvezde in med najbolje prodajane artikle v zgodovini, zato je na začetku 2002 objavil, da bo novo verigo igrač spremljala tudi nova serija, preprosto imenovana He-Man and MOTU. Med starimi fani je završalo, vendar obstajal je kanček dvoma, da se bo Mattel prenaglil in v želji po zaslužku ponovno napravil tržno napako. Vendar kot kaže so v podjetju sposobni ljudje in napake izpred trinajstih let, ki je bila krivec, da He-Mana dobro desetletje ni bilo med nami, niso ponovili. He-Man se je vrnil močnejši in boljši kot kdajkoli prej.

Slika

Pri Mike Young Productions so bili zadolženi, da po navodilih Mattela ponovno oživijo He-Mana in ga pripravijo, da bo ponovno zaživel na TV sprejemnikih. V letih, ko je bil He-Man odsoten, se je industrija animacije izredno spremenila in prešla na višji nivo. Pri Mike Young Productions (MYP) pa so vedeli kaj storiti in He-Mana so ponesli na naslednji, višji nivo – tako v smislu animacije ter vizualnih učinkov, kakor seveda v načinu podajanja zgodbe, razvoja karakterjev ter pisanosti sveta. Verjetno najpomembnejši element nove risane serije je to, da je postala nadaljevanka in ne nanizanka, kakor je bil original in njegov "spin-off" – She-Ra. To je zelo pomembna odločitev, saj se tako zgodba vedno nadaljuje in razpira nove razsežnosti, tako pri podajanju zgodbe kot boljše razvijanje likov ter predstavitev nove osebnosti. Veliko je pripomoglo k kvaliteti pisanja tudi dejstvo, da sta za pero prijela dva klasična ustvarjalca originalne serije in serije She-Ra – Larry DiTillio ter Dean Stefan. MYP je za prvo sezono napravil 26 izredno kvalitetnih epizod, ki so bile med samo povezane in so tvorile izredno zanimivo zgodbo, polno presenečenj, preobratov ter nerazrešljivih ugank. Skozi vseh 26 delov so predstavili večino klasičnih likov in jih prenesli na naslednji nivo.

Mattel je po velikem uspehu tako kolekcije igrač kot risane serije (ki je na Cartoon Networku dosegala izredno lepe ocene ter je imela veliko gledanost) dobil nov zalet in se je odločil, da bo izdal drugi volumen igrač, ki jih je podnaslovil Masters of the Universe vs The Snake Men. Kačja edicija je tako prinesla na trg stare znance, kot so Tung Lashor, General Rattlor, Kobra Khan ter King Hiss. In ker je risana serija služila kot promocija igrač (kljub temu, da je risanka tokrat stala in bila obravnavana še bolj samostojno kot kdajkoli prej – predvsem zaradi same kvalitete produkta) so pri MYP naročili še nadaljnih 13 epizod, ki so jih predvajali kot drugo sezono in so v njih predstavljali predvsem ponovno vstajo Kačjega ljudstva pod vodstvom antičnega kralja Hissa. Več o tem si lahko preberete v opisu serij, omenim naj le, da se je tokrat Hiss in ostala kompanija (razen Tung Lashorja, Khana ter Generala) prvič pojavil v risanki, saj smo jih bili prej priča opazovati le v stripih in prav zato je bilo razburjenje med navdušenci še toliko večje. In popolnoma upravičeno. Velike namene pa naj bi imel Mattel tudi z Hordakom, ki so ga v manjših odlomkih večkrat prikazali v risani seriji in očitno je tokrat mogočni negativec končno tam kjer spada – v svetu MOTU in ne POP. Upam, da se Mattel ne bo odločil za "re-lunch" še POP kolekcije, saj bi tako ponovno posegel v tokrat še posebno trdne in sijajno zamišljene ter kompleksne temelje, kar bi bila velika škoda.

Vendar vse ne stoji tako kot bi moralo. Prodaja igrač je še vedno dobra, risana serija je doživela neverjetne uspehe, kar priča tudi nominacija pri Annie Awards in sicer kot najboljši storyboarding v televizijski animirani seriji za epizodo "The Power of Grayskull", ki je zagotovo najbolj mogočnih v celotni dvajsetletni zgodovini in odpira nova vprašanja ter se spušča v take teme, kakršna se originalna verzija ni nikoli. Omenim naj še uradno Enciklopedijo, ki je izšla v Ameriki in v njej je napisano vse, kar si ljubitelj MOTU želi izvedeti o svojem priljubljenem svetu. Stvar je zelo podobna enciklopediji, ki jo je na trg spravil Marvel, se pravi da gre za podrobno in kvalitetno čtivo. Ampak kljub vsem uspehom je druge sezone konec, trenutno je proizvodnja igrač zaustavljena in nihče ne ve, kako naprej. Ali ima Mattel namen na trg splaviti še Hordaka ter Evil Horde ter seveda zraven tega naročiti še naslednjih 13 delov tretje sezone? To bi bilo seveda idealno, saj si kupci igrač želijo novih karakterjev, ljubitelji risane serije pa seveda nadaljevanje zgodbe, ki je pustila (namerno?) odprtih toliko vprašanj in škoda bi bilo, če jih v še eni sezoni ne bi obrazložili. Fani bi bili zadovoljni, če bi vedeli, da bodo videli le še trinajst delov, le da bi imeli občutek, da bodo priča neki zaključeni celoti in ne, da se je zgodba zaključila nekje vmes. Upajmo na najboljše in lahko smo zadovoljni, da smo bili priča novemu in uspešnemu povratku enega izmed mlajših, a najuspešnejših junakov iz osemdesetih. O vseh novostih boste obveščeni.

Za konec tega članka naj omenim še dva, ne preveč svetla trenutka, v sicer navdušujoči zgodovini MOTU. To so stripovske interpretacije ter pravi pravcati MOTU film iz leta 1987. Stripi, razen redkih izjem, nikoli niso bili preveč svetla točka MOTU sveta. Prvih 11 delov je izšlo leta 1982 – 1983 in to izpod peresa ustvarjalcev, ki so si kruh služili pri DC Comics. Sicer je zanimivo, da je MOTU stripe risal priznani ilustrator Mark Texiera, ki je sodeloval pri ustvarjanju knjig kot so Ghost Rider ter Sabretooth. Nekaj stripov je ustvaril tudi Bruce Timm, ki je bil odgovoren tudi za nove interpretacije Supermana ter Batmana. Še najboljši so bili stripi, ki so jih ustvarili pri znani tovrstni hiši – pri Marvelu, ki je odgovorna za take junake kot so Spider-Man, X-Men, Hulk…
Slika

V zbirki je izšlo 13 stripov plus stripovska priredba filma. Celotna zbirka sicer ni pretirano navdušujoča, vendar gre omeniti zadnje štiri stripe "Coruage", "Whose Enemy Am I Anyway?" ter "Lifetime pt. 1" in 2, ki so najboljši stripi iz MOTU vesolja. Sploh zadnja žalostna zgodba, ki je sestavljena iz dveh delov je izredno dobro zamišljena in po njej bi lahko posnel uro in pol dolgo risanko v stilu "Secret of the Sword" ter "Christmas Special" (ni omembe vredno). Tudi leta 2002 so izšli novi stripi, ki pa so izredno kvalitetni in so prišli iz hiše MVCreations. Stripi predstavljajo zgodbe, ki smo jih videli v risankah, kakor tudi popolnoma samostojne dele, kot je zanimiva stripovska inačica "Rise of the Snake Men", ki je izšla v treh delih. Izšle so še manjše knjižice, "Icons of Evil" naslovljene, ki opisujejo in predstavljajo nastanek in razvoj Eternijskih zlobnežev kot so Evil-Lyn, Kronis/Trap-Jaw, Mer-Men ter Beast Man. Poleg vsega so izšle še MOTU enciklopedije, ki pa sem jih omenil že prej. Tudi She-Ra in New Adventures of He-Man so bili predstavljeni v stripih, vendar je njihova kvaliteta ter vrednost praktično nična, zato se o njih ne bom razpisal.

Leta 1987 je na filmska platna prispel tudi ne povsem propadel film z Dolph Lungrenom v glavni vlogi. Saj ne, da bi bil Masters of the Universe Motion Picture popolnoma zanič, vendar je bilo čutiti izredne vplive Star Wars ter tudi sama zgodba je bila predstavljena napačno, saj se je več kot pol filma odvijalo na Zemlji, namesto, da bi borci pravice svojo bitko bili na Eterniji. Zanimivo je, da je bil napisan tudi scenarij za drugi del, ki pa nikoli ni bil predstavljen tako, kot je bilo najprej mišljeno. Preden je šla zadeva v snemanje so filmarji spremenili like, glavno vlogo pa ponudili J.C Van Dammu, ki jo je sprejel in v videotekah se še vedno da dobiti kultni film Cyborg, ki ga v ponekod ZDA še vedno promovirajo kot Masters of the Universe 2.
Slika

Ker živimo v času nemogočih stripovskih, knjižnih ter igračarskih priredb za filmska platna, še šušlja, da naj bi bil v začetni fazi izdelave nov film, postavljen v MOTU vesolje, ki naj bi ga režiral John Woo. Glede na to, kakšna je postala filmska industrija v zadnjem času, se ne bi čudil, če bi leta 2006 z kokicam v eni roki ter Coca-Colo v drugi, sedel v udobne sedeže Koloseja ter si ogledal novo filmsko interpretacijo mojega najljubšega super heroja. Čeprav bi so namesto slednjega bolj zaželel še kako sezono, enkratne risane serije.

To bi bilo vse o He-Manu in Gospodarjih vesolja. Upam, da sem v članku vsaj približno razjasnil in predstavil evolucijo najmočnejšega mišičnjaka, ki se je pojavil povsod, kamor ga je lahko požrešna roka industrije vtaknila. Da, pojavil se je tudi v obliki zobne paste, prešitih odej z MOTU logom ter kot priročne skodelice za čaj ter sobne tapete… Kakor koli že – za prave fane bo vedno ostal v spominu kot mišičnjak z mečem moči v roki ter bojnim tigrom ob sebi, zraven pa si bomo žvižgali enkratno uradno pesem originalne serije ter si v brado pomrmravali tekst iz uvodne špice, katere najpomembnejše besede bodo večno donele v naših mislih:

BY THE POWER OF GRAYSKULL !!!!! I HAVE THE POWER !!!!!

Zanimive povezave:

Uradna stran MOTU – www.he-man.org
Uradna stran podjetja Mattel – www.mattel.com



Avtor Komentar Registriraj se
Misak

Admin

Poslano: 08.02.2004 23:17:55
Eden najbolj poglobljenih člankov o he-manu kar sem jih kdaj bral. Naravnost fantastično.

SloCartoon.net
Komentar je izbrisan!
Blippo

Uporabnik

Poslano: 09.02.2004 12:48:01
Neverjetno! Tako podrobnega in dobrega članka o zgodovini superjunaka še nisem bral! Svaka ti čast!

Ajmo curice, ajmo djeèaci, studenti, ðaci, milicajci...
Komentar je izbrisan!
Shang Tsung

Uporabnik

Poslano: 09.02.2004 22:55:07
Masters of the Universe cancelled ??? NO !!!

Vse bolj jasno postaja, da se bo saga o He-Manu nadaljevala. Očitno je peticija, ki smo jo lahko vsi fani podpisali na uradni strani ( in jo še lahko - http://www.he-man.org/petition/index.php ) in sedaj šteje že 11.000 glasov, pomagala. Prva vest je, da se bo MOTU pojavil tudi na letošnjem Toy Fairu. Druga vzpodbudna novica je, da so v pripravi novi stripi. Če pridejo nove figure, potem hkrati z njimi prihaja tudi nova sezona risane serije - za promocijo. Vse je zaenkrat še zavito v skrivnost, vendar MOTU ni bil uradno preklican. Mattel je namignil, da nismo še videli vsega, tako da lahko sedaj že z večjim upanjem zremo v prihodnost in morda lahko pričakujemo novo sezono ( 13 ali 26 delov ) z morebitnim naslovom: MOTU vs The Evil Horde. Upajmo na najboljše !!!!!

Vir: www.he-man.org


Komentar je popravil Shang Tsung - 20.02.2004 23:26:28
Komentar je izbrisan!
Shang Tsung

Uporabnik

Poslano: 23.05.2004 12:59:31
Odprt je nov MOTU online časopis:

Motu FanZine

Prihodnost risane serije ( tretje sezone ) je zavita v tančico skrivnosti. Odgovorni pri Mattelu so sicer povedali, da niso po naklučju upletali Hordaka in njegov prihod, da pa ne znajo povedati kdaj ( oz. če sploh ) bo končano novo število delov. Strip sicer izhaja še vedno, glede na trenutno stanje pa lahko risano serijo, na žalost, proglasimo za mrtvo. Ali jo tudi peticija z več kot 15.000 glasovi ne bi več uspela vrniti na TV ekrane ? Živi bili in videli, prvam..




Komentar je popravil Shang Tsung - 23.05.2004 15:14:44
Komentar je izbrisan!
Shang Tsung

Uporabnik

Poslano: 12.07.2004 15:21:11
Vse o Masters of the Universe 2002:

Masters of the Universe 2002

Vse o Masters of the Universe 1983:

Masters of the Universe 1983

Vse o Princess of Power 1985:

Princess of Power 1985

Vse o vozilih, pošastih, likih, čarobnih objektih iz MOTU sveta:

Masters of the Universe 1983

Maaters of the Universe 2002


Komentar je popravil Shang Tsung - 12.07.2004 15:21:54
Komentar je izbrisan!
iggy5

Uporabnik

Poslano: 09.05.2011 15:09:22
Super članek!

Zanima me, če ima kdo še kaj igrač Masters of universe kje na podstrešju, pa da jih ne potrebuje? Zbiram jih, ampak jih nikjer ne najdem. Če ima kdo, naj se prosim javi, kupim.

Lp
mate.prodaja@gmail.com

Komentar je izbrisan!
Avtor Komentar Registriraj se

Horizontalna črta ločuje že videne komentarje od še ne videnih.


izšla

Bubble Bee

(1949)

praznuje

Tetsuya Iwanaga
(1970)

zajeto

Zimnyaya istoriya

plakatirano

Nut Job 2: Nutty by Nature, The

video

Boxtrolls, The

ilustrirano
Samurai Fish




2. mednarodni festival stop-motion animacije Stoptrik (0)




© 2011 SloCartoon | Kdo smo | Pomoč | Pogoji uporabe | Oglaševanje