 |
 |
|
|||
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|||
 |
|
|
|
 |
|||
 |
Prišlo je do napake. Počakajte trenutek in pritisnite osveži.Aktivni uporabniki
2 gosta
Število obiskov od 1.9.2002: 23.208.984
|
|
|
|||||||||||||||
|
|
 |
|
|
||||||||||||||
 |
|
Petek | 26.10.2012 |
|
|
|
|
| Mednarodni dan animiranega filma: Sodobni slovenski animirani film | ||||||
 28. oktobra leta 1892 je francoski znanstvenik Emile Reynaud v pariškem Theatre Optique prvič javno predvajal animirani film, zato je Mednarodna zveza za animirani film (ASIFA) 28. oktober razglasila za mednarodni dan animacije.V Sloveniji bomo letos praznovali mednarodni dan animiranega filma s projekcijo sodobnih slovenskih kratkih animiranih filmov ter pogovori z avtorji. Dogodek se bo odvijal v Klubu Daktari (Krekov trg 7, Ljubljana), 28. oktobra ob 19.00 uri. Vstop je prost, zato ste vljudno vabljeni, da se omenjenega dogodka udeleležite in skupaj z vsemi nami praznujete že 11. mednarodni dan animiranega filma. Program animiranih filmov: Čikorja an'kafe, Dušan Kastelic, 2008, 8' Dvorišče, Nejc Saje, 2006, 24' Jok, Tina Avšič, 2011, 3'23'' (Ne)strpnost, Leon Vidmar, 2010, 3'30' Delo, Timon Leder in Urban Breznik, 2008, 5'15'' Zadnje kosilo, Miha Šubic, 2011, 3'44'' Bizgeci - Češnje, Grega Mastnak, 2003, 5'11'' Lisica v lisičjem jeziku, Miha Knific, 2009, 5'50' Ljubezen je bolezen, Špela Čadež, 2007, 8'30'' Krog življenja, Anja Tolar, 2009, 3'23'' Koyaa - Lajf je čist odbit, Kolja Saksida, 2011, 3' Patty, kratki film v perverzih, Matej Lavrenčič, 2006, 3'30' Zid vzdihljajev, Dušan Kastelic, 4' |
||||||
|
|
Torek | 16.10.2012 |
|
|
|
|
| Animateka: Retrospektiva Émile Cohl | ||||||
 V petek, 19. oktobra in soboto, 20. oktobra ob 19. uri, se v Kinoteki poklanjamo francoskemu mojstru Émilu Cohlu, pionirju animiranega filma. Zadnja velika retrospektiva, posvečena opusu Émila Cohla, se je odvila v Parizu aprila 2008. Njena priprava je vključevala veliko zahtevnega popisovanja, primerjanja in analize kopij ter izvirnih gradiv v številnih arhivih in kinotekah v Franciji in tujini, rezultat pa so bile tudi številne restavracije. Nov izčrpen popis, ki se je začel leta 2006 – v veliko pomoč so bile tudi številne raziskave o zgodovini filma, izdaje knjig ter filmografij od začetka devetdesetih let in družinski arhivi –, prinaša (ponovno) odkritje domala nikoli predvajanih filmov.Nepredvajanih, ker niso bili kot, denimo, Plamenčkovi podvigi (Les Exploits de Feu Follet, 1911) nikoli restavrirani, ker nikoli niso bili prikazani v svoji integralni verziji, saj so bili vse do zdaj nepopolni kot film Prihodnost v stopalih (L'Avenir dévoilé par les lignes du pied, 1917), ali pa zato ker so veljali za izgubljene kot na primer Muhave vžigalice (Les Allumettes fantaisistes, 1912). Ti filmi so bili natančno identificirani in datirani tudi s pomočjo zvežčičev, v katere je sam Cohl skrbno sproti zapisoval vse podatke o filmih, pri katerih je sodeloval od leta 1908 vse do 1923, uradnega in teoretičnega konca njegove filmske kariere. Od tristotih filmov, pri katerih je sodeloval v petnajstih letih, je danes ohranjenih le dvainsedemdeset. Dve od štirih projekcij, ki jih Slovenska kinoteka predstavlja v sodelovanju s Francoskim filmskim arhivom, delujočim v okviru Nacionalnega filmskega centra (CNC), prinašata cvetnik njegovih najbolj emblematičnih filmov. Po eni strani pričata o njegovi poti med različnimi produkcijskimi hišami, s katerimi je bil povezan (Gaumont, Pathé Frères, Eclipse, Éclair, Éclair New York), po drugi strani o njegovi ustvarjalni edinstvenosti, o njegovi domiselnosti na področju animacije in o njegovem doživljanju sveta. Ne pozabimo, da je bil Cohl, preden je pri petdesetih postal režiser, bolj ali manj uspešen igralec, fotograf, scenarist in predvsem ilustrator, karikaturist in avtor plakatov. Veliko disciplin je temu partizanskemu samouku podobe omogočilo, da se je nove umetnosti, ki ji pravimo film, lotil z vso potrebno potrpežljivostjo in spretnostjo. Priložnost ni pomembna le zato, ker omogoča ogled pripravljenega izbora v izvrstnih pogojih in s 35-milimetrskega filma, pač pa nekateri naslovi povsem na novo osvetljujejo delo Émila Cohla. Z retrospektivo filmov Émila Cohla se Slovenska kinoteka pridružuje praznovanju Svetovnega dneva animiranega filma (Mednarodna zveza za animirani film Asifa je leta 2002 28. oktober razglasila za mednarodni dan animacije. Na današnji dan leta 1892 je namreč francoski znanstvenik Emile Reynaud v pariškem Theatre Optique prvič javno predvajal animirani film in s tem umetnost animacije približal širšemu občinstvu). |
||||||
|
|
Nedelja | 14.10.2012 |
|
|
|
|
| V 89. letu umrl Břetislav Pojar | ||||||
 Včeraj smo se nažalost poslovili še od ene legende animiranega filma, saj je v 89. letu nepričakovano umrl legendardni češki animator Břetislav Pojar, ki se je slovenskim gledalcem zagotovo najbolje prikupil z animirano serijo Jajo in Pajo (1985). Pojar je tudi dvakratnik Cannesov dobitnik, v svoji bogati zgodovini pa je ustvaril približno 70 animiranih filmov. Leta 1960 je osvojil Annecy z animiranim filmom Lev a písnicka (1959), medijsko in ustvarjalno prepoznavnost pa je pridobil z animirano serijo o dveh medvedih v 60. in 70. letih. Leta 1990 je prevzel funkcijo vodje novoustanovljenega oddelka za animacijo na praški filmski akademiji FAMU, kjer je kot profesor poučeval do nedavnega. Zgolj slab teden nazaj je praznoval svoj rojstni dan v odličnem zdravstvenem stanju, zato je njegov odhod še toliko bolj nepričakovan. |
||||||
|
|
etrtek | 11.10.2012 |
|
|
|
|
| Snoopy in Charlie Brown bosta kmalu praznovala 65. rojstni dan | ||||||
 Obletnico bodo leta 2015 zaznamovali z novim filmom, ta bo hkrati namenjen 50-letnici kratkega risanega filma Božič Charlieja Browna.Kot poroča Guardian, so Twentieth Century Fox in Blue Sky Studios napovedali, da bo film luč sveta ugledal 25. novembra leta 2015, s čimer bodo praznovali 65. obletnico prvega izida stripa Peanuts – tistega, ki je svetu predstavil danes svetovno znana junaka, večno poraženega Charlieja Browna in simpatičnega belega psa Snoopyja, obenem pa tudi 50. obletnico premiere kratkega filma Božič Charlieja Browna. Risani junaki so bralce devetih ameriških častnikov začeli razveseljevati 2. oktobra davnega leta 1950. Strip je izhajal skoraj pol stoletja, sčasoma pa je postalo jasno, da je njegovemu očetu Charlesu M. Schulzu uspelo ustvariti enega od najpopularnejših stripovskih likov. Scenarij za leta 2015 prihajajoči film bosta Corneliusu Ulianu pomagala napisati Schulzev sin Craig in vnuk Bryan, kot režiser pa se ga bo lotil Steve Martino, ta je sicer podpisan tudi pod letošnjo animacijo Ledena doba 4: Celinski premiki. Več podrobnosti o filmu še ni znanih. |
||||||
 |
|||
 |
izšla praznuje zajeto plakatirano video ilustrirano
|
|
|
 |
|||
 2. mednarodni festival stop-motion animacije Stoptrik (0) |
|||
 |
|||
 |
|||
