Garbancito je osirotel deček, ki živi v hlevu s svojo kozo Peregrino. Ko velikan Caravaca ugrabi njegove prijatelje, se jih tako kot Don Kihot pogumno nameni rešiti. Čeprav so na film vplivali bratje Fleischer in Disneyjeve Silly Symphonies, pa mu glasba Jacinta Guerrera daje tipično španski pridih. K njegovi priljubljenosti je prispevala pripovedka, ki sta jo napisala ista avtorja. Imel je višji proračun od takratnih igranih filmov, a je bil ta denar hitro povrnjen prek palete spremljevalnih izdelkov. V Barceloni ga je posnela ekipa profesionalcev, ki so se učili ob delu, zmontiran pa je bil v Londonu. Role filma so potem še enkrat preletele razdejano Evropo in ušle bombardiranju, tako da je ta celovečerec prišel v kine leta 1945.