uporabniško ime 
geslo 
iskanje risank:

Nadgradnja SloCartoona:
jo nestrpno pričakujem!
me ne zanima

Prišlo je do napake. Počakajte trenutek in pritisnite osveži.Aktivni uporabniki
2 gosta

Danes praznuje rojstni dan
Majcha (38 let). Vse najboljše!

Število obiskov od 1.9.2002: 13.305.288
Komentarji na novico
03.10.2008
Iznogudove zarote od ponedeljka v Delu
Iznogudove zarote iz bagdadskega kalifata pod Harumom el Salamom, pravzaprav demokratično urejene države s posebnostjo, da je na tamkajšnjih volitvah o novem kalifu vsakih deset let odločal le en imetnik volilne pravice – namreč obstoječi kalif –, se vračajo v Slovenijo. Prihodnji ponedeljek, ko bo na Delovih kulturnih straneh znova začel razgrajati tisti, ki je v Bagdadu, postavljenem v ne povsem definirano preteklost, vsekakor pa v čas, ko je bila nafta še nekoristna nadloga, na lokalni hierarhični lestvici zasedal nehvaležen drugi položaj.

Govorimo o (le okoli poldrugega metra visokem) velikem vezirju Iznogudu, čigar edina življenjska preokupacija je neutrudno razmišljanje o tem, kako se znebiti omenjenega kalifa, sicer lenega in nadvse korpulentnega, a hkrati krotkega, naivnega, dobrodušnega in pri ljudeh priljubljenega monarha, ki se s silo gravitacije največkrat sooča tako, da se ji, podložen z obilico blazin, prepusti v horizontalnem položaju. Iznogud seveda koprni po njegovem mestu in mu nastavlja nešteto podlih pasti; pri njem rek starih »Nomen est omen« vsekakor drži, pri čemer pa je treba njegovo ime brati z angleščino v mislih. Pa čeprav je strip Iznogud pravzaprav trdna klasika devete umetnosti ne z anglosaškega, ampak s frankofonskega območja.

»Nidober«, eden najprepoznavnejših evropskih stripovskih antijunakov z znamenito, neštetokrat ponovljeno krilatico »Je veux être calife à la place du calife!«, ki se v novem slovenskem prevodu glasi »Hočem biti kalif namesto kalifa«, je kot Iznogoud prvič zaživel leta 1962 v zgodbi Avanture kalifa Harouna el Poussaha, objavljeni v stripovski reviji Record. V slovenščini bo »o« izgubil, zvesta soprotagonista njegovih bagdadskih prigod, ob – v izvirniku – kalifu Harounu el Poussahu je to še njegov trpežni sluga Dilat Larath, pa bosta spregovorila kot Harun el Salam in Abis Mehrad.

Iznogud je sicer rezultat dela enega tistih klasičnih dvojcev znotraj francosko-belgijske šole, katerih trdno polovico je predstavljal scenarist René Goscinny (1926–1997), ki je ob Iznogudu v sodelovanju z različnimi risarji med drugim zakrivil še Asterixa, Srečnega Luko in šolarja Nikca. Vsi trije so, čeprav ne nujno gostobesedno, že spregovorili v slovenščini, ob pridevniku francoski pa bi lahko pred ime René Goscinny pravzaprav postavili še marsikaj. Čeprav po rojstvu Parižan, je namreč odraščal pod budnimi očmi očeta Poljaka in matere iz Ukrajine, pri čemer se je njegova družina kmalu po njegovem rojstvu preselila onkraj Atlantika, v Buenos Aires, in zatem na severno poloblo, v New York. Prav tam je, denimo, spoznal Mauricea de Bévèra oziroma Morrisa, risarja Srečnega Luke ... V Francijo se je vrnil leta 1951, ta sprememba okolja pa mu je prinesla predvsem dolgotrajno sodelovanje z Albertom Uderzom, risarjem Asterixa. In seveda Iznoguda.

Njegov risarski partner pri slednjem je bil Jean Tabary (1930), mojster učinkovite, energične, dokaj nervozne risarske linije, ki je prav tako videl nekaj sveta, saj je bil rojen v Stockholmu. Na področju stripa je debitiral že pred prvo Iznogudovo zgodbo, leta 1956 s serijo Richard et Charlie v reviji Vaillant, tej pa je v isti reviji sledila še serija Totoche z naslovnim junakom, pravzaprav vodjo tolpe paglavcev.

Iznogud, ki je doslej v izvirniku ob objavah na najrazličnejših mestih izšel tudi v obliki animiranega in igranega filma, predvsem pa v dolgi seriji 27 knjig, se počasi bliža abrahamu, torej nekako starosti, ustrezni bradatemu videzu, ki mu ga je v stripu dodelil Tabary. V slovenščini je prvič spregovoril pred davnimi desetletji v Zabavniku, prevajanja Goscinnyja, sicer znanega kot ljubitelja težko prevedljivih besednih igric, pa sta se za objave v Delu tokrat lotila Kristina Šircelj in Mitja Roner.

Gre za klasične Iznogudove zgodbe o vedno znova izjalovljenih zarotah, Delov partner pri objavah, ki si bodo dnevno sledile v 53 številkah, nakar je napovedana tudi albumska oblika, pa je Založba Desk. Mimogrede, strip je Francoze spodbudil, da so »iznogudovstvo« prilepili tudi nekaterim sonarodnjakom, protagonistom tamkajšnje politike. Ultradesničarskemu Brunu Mégretu, nekdanjemu drugemu možu Front National, ko je želel s prestola stranke izpodriniti Jean-Marieja Le Pena, tovrstni karakterizaciji pa se ni zmogel izogniti niti aktualni predsednik Nicolas Sarkozy.

Avtor: BuDi | Ura: 17:45:02 | Komentarji: 0 | Vir:

Te novice ni komentiral še nihče.


izšla

Three Little Wolves

(1936)

praznuje

Jane Leeves
(1961)

zajeto

Bokje & Li

plakatirano

Spirit Untamed

video

Boxtrolls, The

ilustrirano
Samurai Fish




2. mednarodni festival stop-motion animacije Stoptrik (0)




© 2011 SloCartoon | Kdo smo | Pomoč | Pogoji uporabe | Oglaševanje