 |
 |
|
|||
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|||
 |
|
|
|
 |
|||
 |
Prišlo je do napake. Počakajte trenutek in pritisnite osveži.Aktivni uporabniki
2 gosta
Število obiskov od 1.9.2002: 23.280.971
|
| ||||||
|
|
|
|
|||
| DVD Info | ||||||
| Avtor: Smail 'Misak' Jušič | 21.10.2003 | ||||||
| DVD oz. Digital Versatile Disc je medij visoke kapacitete istih dimenzij kot običajen CD, vendar omogoča večje in s tem bolj kakovostnejše skladiščenje podatkov. Kapaciteta varira od 4.7GB pa vse do 17.1GB za berljive (read-only) medije. Čeprav so standard DVD najprej poimenovali Digital Video Disc, se je njegova uporaba razširila, in tako ni bil več samo nosilec videa ampak še marsikaj drugega. Večnamenskost DVD-ja se je kmalu uveljavila v domala vseh industrijah. Visoka kakovost slike je nadomestila ostarele VHS kasete, visoka kakovost zvočnih posnetkov nadomestilo za CD, tudi v računalniški industriji se medij čedalje bolj uveljavlja in dopušča avtorjem spektakularne animacije, uvode in podobno. DVD se je uveljavil tudi v pisarnah in domovih, saj omogoča ogromno skladiščenje podatkov, ki ga CD medij vsekakor ne omogoča. Pa si podrobno poglejmo različne standarde, ki so se uveljavili v vsaki od teh industrij.  je eden najbolj razširjenih standardov po celem svetu. Rodil se je praktično iz logičnega razloga - filmska industrija je potrebovala medij, na katerega bi lahko posneli visoko kakovostne video posnetke, številne podnapise in kakovostnejši zvok. Prve enote za predvajanje DVD-Videa so zagledale luč sveta na Japonskem konec leta 1996, točneje novembra. V ZDA se je prva enota pojavila marca naslednjega leta, v Evropi pa smo lahko občudovali nove naprave šele leta 1998. Ta standard je popolnoma izrinil ostarele VHS kasete in si je ustvaril največji tržni delež izmed novih standardov.Za DVD-Video format je filmska industrija (Hollywood) določila zahteve: - (s povprečno bitno hitrostjo 4,5Mbs) naj bi omogočal enoslojni DVD najmanj 133 minut filma v največji video in avdio kvaliteti (kar znaša skoraj 92% vseh filmov, ki so kdajkoli bili narejeni) - video kvaliteta (ločljivost) - boljša kot LaserDiscu (LD) - najmanj CD kvaliteta prostorskega zvoka, za domači kino - tri do pet različnih avdio zapisov (v različnih jezikih) na enem mediju - štiri do šest (različnih) podnapisov na enem mediju - Pan-scan, letterbox in widescreen formati - dodatna možnost zaklepanja poglavij na mediju (parental lock) - zaščita pred nepooblaščenim kopiranjem - združljivost z obstoječimi Cdji (dimenzija, bralnost...) - razdelitev videa na različna poglavja in njihov nemoten dostop - približno podobni stroški samega medija Čeprav naj bi v ožji izbor pri določanju standarda prišel tudi format VideoCD, so ga na koncu zavrnili, saj ni bil zmožen vseh zahtev: predvajalni čas v kombinaciji s kakovostjo slike in posledično tudi zvoka. VideoCD je tako zgubil bitko pri standardih, a to še ne pomeni da ga nihče ne uporablja. Skoraj vse zdajšnje komponente so zmožne prebrati tako VideoCD kot DVD medij. VideoCD se je zato bolje uveljavil predvsem v piratski industriji, kjer kakovost slike ni toliko pomenila, poleg tega pa so pirati tudi rezali filme predvsem zaključni del (napisi na koncu, ki ponavadi trajajo nekaj minut). Tako največje leglo VideoCD-jev najdemo predvsem v azijskih deželah. Vendar si poglejmo kaj nam še DVD-video format omogoča v popolni zmogljivosti: - 133 min visoko kvalitetnega MPEG-2 videa s prostorskim zvočnim zapisom - izbira med widescreen, letter box in pan&scan formatom - zvočni zapis v največ osmih različnih jezikih - dvaintrideset različnih podnapisov - interaktivni meniji - do devet različnih pogledov na prizor iz različnih kamer - visoka zaščita pred kopiranjem - starševski nadzor nad prizori Večina DVD-Video v sebi skriva tudi številne dodatke (ki jih na VHS kasete nismo mogli dodati), predvsem gre tukaj za različne biografije, režiserjevi komentarji, filmski trailerji in podobno. DVD-Video plošček je tako lahko različnega »imena«, odvisno od predvajanega časa, zvočnih posnetkov, dodatkov in še marsičesa.
 je povsem istih dimenzij kot DVD-Video ali kot običajen CD plošček. Sedaj mineva približno 20 let od nastanka CD ploščka, in čas je že bil, da se rodi nov standard. DVD-Audio postaja čedalje bolj priljubljen za shranjevanje glasbenih videospotov, koncertov, saj omogoča večjo kakovost slike, predvsem pa zvočnega zapisa, ki ga nikoli ne bomo uzrli na CD ploščku. Čeprav je na tržišču tudi format imenovan SACD (Super Audio CD), pa le-ta kljub visoki kvaliteti zvočnega zapisa ne omogoča nobenih slik, video zapisa ali interaktvnosti. Če pomislimo, da se domači kino čedalje bolj uveljavlja v domovih (namesto zastarelih radijskih sprejemnikov, kasetofonov, cd playerjev), lahko pridemo do sklepa, da si čedalje več ljudi želi imeti kakovostno glasbo skupaj z multimedijskimi dodatki, le-to pa omogoča DVD-Audio.Format se je rodil malce kasneje kot DVD-Video, in sicer leta 1999. Leto dni kasneje je večina glavnih v glasbeni industriji DVD-Audio izbrala za svojega. Na tržišču je danes nekaj tristo naslovov, ki se bohotijo z napisom DVD-Audio. Kaj nam DVD-Audio omogoča: - visoko kakovosten večkanalni zvočni zapis - DVD-Audio predvajalniki berejo tudi navadne CD plošče - velika izbira med kvaliteto zvoka, tako da se plošček podredi lastnikovemu predvajalniku (glej tabelo) - možnost dodajanja novih tehnologij (zvoka), ko bodo na voljo - možnost dodajanja video zapisa, teksta, interaktivnih menijev - uporabniku prijazna navigacija ploščka - povezava na internet za zadnje informacije za obstoječi naslov
 je standard, ki se je (in se še vedno) uveljavlja tako v računalniški industriji kot za domačo uporabo. Ker nam je bil CD medij kmalu premajhen prostor za skladiščenje podatkov, se je leta 1995 rodil nov standard - DVD Rom. Tudi tukaj je prišlo do določenih zahtev, ki jih je tokrat ustvarila računalniška industrija:- enoten format tako za računalniške, kot tudi za TV aplikacije - komponente za branje DVD-Roma morajo brati tudi navadne CD-je - kompatibilnost z R/W ploščki - vedno enak datotečni sistem za celotno vsebino DVD-Rom ploščkov - podobni stroški nakupa predvajalnikov DVD-Rom kot tudi samih ploščkov kot smo bili vajeni za CD medije in enote - kvaliteteno skladiščenje podatkov na medije, kot tudi lahkotno branje le-teh DVD-Rom enote so se ravno zaradi podobnih stroškov nakupa, kot smo jih bili vajeni za CD enote in predvsem zaradi zmožnosti shranjevanja ogromne količine podatkov (ne smemo pozabiti tudi kompatibilnost s CD mediji) prijele v računalniški industriji. Poleg tega pa so (računalniške) enote zmožne predvajati tako DVD-Video kot tudi DVD-Audio formata. |
||||||
| Tega članka ni komentiral še nihče. | Registriraj se | |
 |
|||
 |
izšla praznuje zajeto plakatirano video ilustrirano
|
|
|
 |
|||
 2. mednarodni festival stop-motion animacije Stoptrik (0) |
|||
 |
|||
 |
|||
