Prišlo je do napake. Počakajte trenutek in pritisnite osveži.Aktivni uporabniki
1 gost
Danes praznuje rojstni dan Kiro (28 let). Vse najboljše!
Število obiskov od 1.9.2002: 23.309.178 |
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Forum > Baza risank in TV spored > Disneyeve risanke (seznam) |
Registriraj se |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Avtor |
|
Besedilo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 Poslano: 27.10.2005 18:02:52 | Citiraj
|
najprej se opravičujm če je ta tema že kje bla, ampak nujno rabm vedt, kere risanke je walt naredu k je biu žiu, in kire so tiste najbol znane k so nastajale po njegovi smrti?
tnx
lp minny
Temo je popravil uri - 28.10.2005 20:52:11 | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poslano: 27.10.2005 18:08:18 | Citiraj
|
- KLIK (tukaj imaš celotno njegovo filmografijo, vključno z kratkometražnimi filmi, kot celovečernimi.
Upam, da se boš znašla. Drugače pa bo tudi na SloCartoonu (uf še dolg tega ne bo, a vseeno) takšen info, da se bodo od posamezne osebe videla dela, ki jih je ustvaril (bodisi režija, scenarij itd...)
SloCartoon.net | |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poslano: 27.10.2005 18:09:45 | Citiraj
|
to stran poznam ampak se bolj ne kot ja znajdem na njej, a na linku k so letnice so pol njegova dela?
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poslano: 28.10.2005 20:47:27 | Citiraj
|
Obseznejsi clanek o Waltu Disneyu s popolnim seznamom pripravljam za SloCartoon ze dlje casa, pa vedno pride kaj vmes, ampak upam, da bo to kljub vsemu lahko moje letosnjo novoletno darilo zvestim obiskovalcem. :)
Zaenkrat pa ti lahko ponudim odlomek iz moje knjizice "Lili in Zverca - Vroci casi celovecernih risank":
Končno je, decembra 1937, Sneguljčica in sedem palčkov (Snow White and the Seven Dwarfs) doživela svečano premiero v Carthay Circle Theater v Hollywoodu in postala velikanski uspeh tako med gledalci kot kritiki. V tistem trenutku so se Disneyju poplačala vsa leta trdega dela in stremenja k tehničnim inovacijam, film pa je bil (tudi v likovnih segmentih) preveden v številne svetovne jezike. Ostržek (Pinocchio, 1940) je verjetno Waltov najuglednejši film. Disney je s klasično Collodijevo pripovedko o lutki, ki bi rada postala deček, ponovil vse prednosti Sneguljčice in dodal tehnično odličnost, ki ni bila nikoli presežena. Eksperimentalna Fantazija (Fantasia, 1940), lahko bi ji rekli koncert klasične glasbe v animiranih podobah, je bila nekaj, kar pred tem ni poskusil še nihče. Film je naletel na mešane občutke, od ekstatičnih do naravnost sovražnih, široko število privržencev pa si je pridobil šele desetletja kasneje. Dumbo (1941) je bil razposajen film o mladem slončku, ki ga zasmehujejo zaradi velikih ušes, nato pa postane cirkuška zvezda, medtem ko se je Bambi (1942) osredotočil na odraščanje srnjačka v gozdu, polnem prikupnih živali.
Med drugo svetovno vojno je Disneyjev studio animiral propagandne in izobraževalne risane filme za državo in vojsko. Pepelka (Cinderella, 1950) je ponovno zajela pravljični duh Sneguljčice in nam z romantično čarobnostjo naslikala želje in strahove dekleta, ki zgubi stekleni čeveljček samo zato, da jo lahko njen princ spet najde. Zasanjana Alica v čudežni deželi (Alice in Wonderland, 1951) lovi zajčka in pade v podzemni narobe svet. Sledila je priredba priljubljene pravljice o dečku Petru Panu (1953) v deželi Nije, ki nikoli noče odrasti, in kapitanu Kljuki, ki nikoli noče požreti jeze. Prvi risani film, posnet v kinetoskopski tehniki, romanca med potepuškim psom in psičko iz ugledne četrti Dama in potepuh (Lady and the Tramp, 1955), je bil postavljen v vsakdanje okolje. In kdo ne pozna tragične romantične usode Trnuljčice (Sleeping Beauty, 1959), čakajoč na princa, ki jo bo s poljubom prebudil iz večnega spanca (Disney je tokrat animatorjem pustil popolno kreativno svobodo). S Sto in enim dalmatincem (One Hundred and One Dalmatians, 1961) se v krempljih zlobne Cruelle DeVile vrnemo v pasje okolje, ki še nikoli ni bilo tako prikupno. Legenda kralja Arturja in čarovnika Merlina žal ni našla najbolj pristnega srednjeveškega navdiha v The Sword in the Stone (1963). Poskočna priredba Kiplingove Knjige o džungli (The Jungle Book, 1967) je v svoje pragozdnate platnice ujela dečka Mouglija, ki odraste med volkovi in si ne želi med ljudi. Žal je Disney še pred koncem produkcije, 15. decembra 1966, umrl za pljučnim rakom, zato je bila to tudi zadnja risanka, na kateri je veliki Walt pustil osebni pečat.
Kot prvi risani film brez Disneyja so Mačke iz visoke družbe (The Aristocats, 1967) skozi nezgode razvajenih mestnih mačk obrnile nov list. Šibka zgodba je bila nato največja pomanjkljivost lisičje različice legende o Robinu Hoodu (1973). Medvedek Pu (The Many Adventures of Winnie The Pooh, 1977) pa je dobil najbolj razpoznavno risano podobo doslej. Obe naslednji risanki sta prehodni med starimi in izkušenimi ter mlajšimi animatorji. Neustrašni mišek Bernard in miška Bianca (Eva Gabor) sta reševala deklico iz lovk Madame Meduse v Rescuers (1977). Kljub prispevkom starejših animatorjev so Lisjaka in psa (The Fox and the Hound, 1981), zgodbo o nenavadnem prijateljstvu, v glavnem uresničili mlajši animatorji, ki so igrali pomembno vlogo v naslednjih dveh desetletjih. Zaradi nezadovoljstva s trenutnim vodenjem studia po Waltovi smrti je nekaj ključnih animatorjev studio zapustilo. Med njimi je bil tudi Don Bluth, ki se je osamosvojil, takrat pa so se Disneyju pridružili novi mlajši animatorji, kot je Tim Burton.
Leta 1984 je podjetje Walt Disney prevzelo novo vodstvo: predsednik Michael Eisner (nekdanji predsednik Paramount Pictures) in direktor Frank Wells (nekdanji podpredsednik Warnerja). Roy E. Disney, sin Roya O. Disneyja in Waltov nečak, je vodstvo podprl pod pogojem, da podjetje ostane enotno in da se animacijski oddelek dobro pretrese. Eisner je nato postavil Jeffreyja Katzenberga (nekdanji vodja produkcije pri Paramountu) za predsednika Walt Disney Pictures. Katzenberg in Roy Disney sta bila zadolžena za prihodnost animacijskega oddelka. Najprej sta si ogledala Black Cauldron (1985) in ugotovila, da se zgodba zgubi še pred polovico filma. Fantazijsko pustolovščino so z manjšimi popravki kljub vsemu izdali. Na tej točki je Katzenberg, ki je prihajal iz filmskega ozadja, poleg snemalne knjige predlagal uvedbo scenarija, kar je bilo takrat nezaslišano, saj so zgodbo razvijali izključno z risanjem snemalne knjige.
Počasi so se stvari uredile in Veliki mišji detektiv (The Great Mouse Detective, 1986) je bil posnet za pol manj denarja in v pol krajšem času, zabavna zgodba in kvalitetna animacija pa sta prinesli zadovoljiv uspeh in dobiček. Tukaj so si prvič pomagali tudi z računalniki, pri animiranju zapletenega končnega prizora. Sledila je mednarodna koprodukcija Kdo je potunkal Rogerja Zajca? (Who Framed Roger Rabbit?, 1988), kjer so iznašli nov način kombiniranja igranega in animiranega. Pri Oliverju in prijateljih (Oliver and Company, 1988) so izpopolnili uporabo računalniških orodij. Mala morska deklica (The Little Mermaid, 1989) je nastala s podporo izvrstne glasbene podlage in odličnih posebnih učinkov, ki so pomemben korak v preporodu animacije učinkov. Bernard in Bianca sta šla nato v Avstralijo v The Rescuers Down Under (1990), vizualno prelomna Lepotica in zver (The Beauty and the Beast, 1991) pa se je postavila ob bok najboljšim Disneyjevim klasikam. To je bil prvi film, ki je izkoristil ugodnosti sistema CAPS za večplastno animiranje, ter prvi in edini animirani film, nominiran v kategoriji za najboljši film za nagrado oskar. Aladdin (1992) je bil nato spet paša za oči in poln lahkotnega humorja. Kmalu so Disneyjevci sami sebe in še koga presegli z Levjim kraljem (The Lion King, 1994), ki je potolkel vse rekorde in več kot izpolnil vsa pričakovanja. Zgodba o levčku Simbi, ki po očetovi smrti pobegne, da bi se lahko potem vrnil in junaško prevzel očetovo mesto v krogu življenja, je še dodatno oplemenitena z glasbo in besedili Eltona Johna in Tima Ricea. To je zadnji risani film, izdan pod predsedovanjem Katzenberga, ki je menda odšel k DreamWorksu, zato ker ga pri Disneyju niso povišali v direktorja podjetja. A Goofy Movie (1995) je uspešno ujel duh klasičnih Disneyjevih kratkometražcev tridesetih in štiridesetih let ter dokazal, da se lahko oddelek za televizijsko animacijo kosa z oddelkom za celovečerno animacijo. V Pocahontas (1995) so zastavili resnejši ton in animacijo z ostrejšimi robovi ter zgodbo, v duhu ameriških staroselcev, Indijancev, peljali do človekove najbolj izvorne povezanosti z naravo.
Veličastna priredba Hugovega romana, Noterdamski zvonar (The Hunchback of Notre Dame, 1996), je prinesla zelo bogato in detajlno upodobitev pariške arhitekture. Del projekta so animirali v novi pariški Disneyjevi podružnici. Duhoviti Herkules (Hercules, 1997), emancipirana Mulan (1998) in pustolovski Tarzan (1999) so postopoma potiskali razvoj tehnologije naprej in se vedno bolj prilagajali moderni generaciji otrok: z duhovičenjem na temo blagovnih znamk in superzvezdnikov, z razčiščevanjem aktualnih vprašanj feminizma in šovinizma ter z upodabljanjem sodobnih ekstremnih športov. Mulan je bil prvi film, ki ga je samostojno ustvarila Disneyjeva podružnica na Floridi. Naslednji, Fantazija 2000 (Fantasia 2000), je posodobljena oblika davnega izvirnika, Dinozaver (Dinosaur, 2000) pa je še nedavno odprl novo smer animacije, kjer se digitalno ustvarjene podobe gibljejo v resničnem okolju. Tiger in Medvedek Pu (The Tigger Movie, 2000) je prišel iz novega vala celovečercev iz Disneyjeve TV-produkcije, zato se dolgo ni vedelo, ali bo pristal na videu ali v kinu. Komedija Cesarjeva nova podoba (The Emperor's New Groove, 2001) in pustolovščina Atlantida: Izgubljeno cesarstvo (Atlantis: The Lost Empire, 20002) sta bili zmerno uspešni in posebnih presežkov nista pomenili. Sledil je film iz animacijskega TV-oddelka, Recess: School’s Out (2001), o norčijah, ki jih prinašajo počitnice, nato pa povsem spodobna Vrnitev Petra Pana (Return to Never Land, 2002), ki je bila spet produkt TV-animacije. Lili in Žverca (Lilo & Stich, 2002) ter Planet zakladov (Treasure Planet, 2002) pa sta predstavnika nove dobe tradicionalno animiranih Disneyjevih risank, ki gredo v korak s časom in kombinirajo digitalno in klasično upodabljanje, združujejo izrazito različne filmske žanre in poskušajo stopati, kamor ni šel še nihče.
Po izzidu knjige pa so se v kinu zvrstili se trije prvorazredni:
- Medvedja brata (Brother Bear, 2003)
- Kravja farma (Home on the Range, 2004)
- Chicken Little (2005)
In nekaj drugorazrednih (produkcija DisneyToon Studios):
- Medvedek in Slovon (Pooh's Heffalump Movie, 2005)
- Teacher's Pet (2004)
- Medvedek Pu in Pujskova velika pustolovščina (Piglet's Big Movie, 2003)
- Knjiga o džungli 2 (The Jungle Book 2, 2002)
Seznam tako imenovanih Disneyevih animiranih klasik najdes tukaj, seznam ostalih animiranih filmov (Pixarjevi, DisneyToon Studios, ostali studii), pa tukaj.
. Uri .
Odgovor je popravil uri - 28.10.2005 20:48:31 | |
|
|
|
|
|
|
|
|
Avtor |
|
Besedilo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Forum > Baza risank in TV spored > Disneyeve risanke (seznam) |
Registriraj se |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Horizontalna črta ločuje že videna sporočila od še ne videnih. |
|
